Porast odločb za učence: pomoč otroku ali tudi bližnjica do odpustka?
Število odločb o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji in na Celjskem v zadnjih letih narašča. Ali jih morda kdo izkorišča?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Že leta 2023 je Zavod RS za šolstvo analiziral podatke s tega področja. Medtem ko je bilo v šolskem letu 2003/04 izdanih 3.310 odločb, jih je bilo v koledarskem letu 2023 enajst tisoč. Lani že več kot dvanajst tisoč.
»V lanskem šolskem letu je zavod izdal 12.228 odločb in od 1. 9. 2025 do 26. 8. 2026 12.022 odločb,« so nam pojasnili v Zavodu RS za šolstvo.
V nedeljo intervju s Sabino Korošec Zavšek, profesorico defektologije in eno vidnejših slovenskih strokovnjakinj za avtizem: "Odločbe niso privilegij!«
»Glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje je največ otrok usmerjenih zaradi primanjkljajev na posameznih področjih učenja in malo manj zaradi prisotnosti več primanjkljajev, ovir oziroma motenj. Po pogostosti sledijo otroci z govorno- jezikovnimi motnjami in dolgotrajno bolni otroci,« dodajajo.
»Otroci s čustvenimi in z vedenjskimi motnjami se najpogosteje pojavljajo še v skupini dolgotrajno bolnih otrok, v katero sodijo tudi otroci z ADHD oziroma ADD, in v skupini otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja.«
Pojasnjujejo, da v analizi ugotavljajo porast števila učencev s prepoznanimi več primanjkljaji, ovirami oziroma motnjami.
Kdaj je odločb največ?
Na naše vprašanje, v katerem razredu je izdanih največ takšnih odločb, v zavodu pravijo, da ne vodijo podatkov tako, zato tega odgovora ne morejo podati.
»Ugotavljamo, da je največ odločb o usmeritvi izdanih na podlagi vlog, ki so bile vložene na tako imenovanih prehodih,« pravijo v zavodu.
Torej iz vrtca v osnovno šolo, kasneje v obdobju osnovnega šolanja na prehodu otrok iz drugega v tretje vzgojno-izobraževalno obdobje (tudi zaradi nekaterih prilagoditev, ki jih imajo otroci s posebnimi potrebami pri opravljanju nacionalnega preizkusa znanja, pri vpisu v srednješolske programe, v primeru, da ima srednja šola omejitev vpisa).
Enako velja na prehodu iz osnovne v srednjo šolo, so nam ob tem pojasnili v zavodu.
Odpustek pri vpisu v srednje šole?
Učenec s posebnimi potrebami mora ob prehodu v srednjo šolo zbrati devetdeset odstotkov točk, ki so pogoj za vpis. Ali bi lahko kdo takšno odločbo tudi izkoristil za lažji vpis? O tem se neuradno govori že nekaj let.
»O izkoriščanju pridobivanja statusa otroka s posebnimi potrebami bi težko govorili na splošno, saj je za pridobivanje tega statusa določen poseben upravni postopek, ki vključuje tudi pridobitev strokovnega mnenja komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami,« dodajajo na zavodu.
Pri opredelitvi otrokovih vzgojno-izobraževalnih potreb mora komisija upoštevati kriterije za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami, so nam pojasnili.
Kljub temu omenjajo, da zaznavajo porast števila vlog za otroke, za katere starši oddajo vlogo za usmerjanje ob koncu osnovnošolskega izobraževanja (osmi ali deveti razred).
Starši in šole vedno bolj pravočasno zaznavajo težave
V preteklosti je bilo pogosto mogoče slišati, da starši in šole prepozno zaznavajo nekatere težave pri otrocih, a se v zadnjih letih to nekoliko spreminja.
»K temu prispevajo večja dostopnost informacij, boljše sodelovanje med strokovnimi službami ter večja občutljivost družbe za potrebe otrok s posebnimi potrebami,« pojasnjujejo pristojni.
»Zgodnje prepoznavanje ne pomeni zgolj odkrivanja primanjkljajev, ovir ali motenj, temveč predvsem pravočasno prepoznavanje potreb otrok, saj lahko zgodnja podpora bistveno pripomore k njihovemu razvoju, učni uspešnosti in kakovosti življenja.«
Kljub temu še vedno prihaja do primerov, ko so nekatere težave prepoznane pozneje, zlasti kadar so manj izrazite ali se kažejo na različne načine v domačem in šolskem okolju.
Dodajajo, da je ravno zato osveščanje staršev, strokovnih delavcev in širše javnosti pomembno.
Je do odločbe res lahko priti?
Na zavod smo naslovili tudi vprašanje, katera dokumentacija o zdravstvenem stanju otroka je temelj za izdajo odločb.
Torej ali mora biti dokumentacija nujno od javnih zavodov in ali drži, da se na trgu pojavljajo nekatere agencije/terapevti, ki lahko izdajo neko mnenje tudi na samoplačniški način in imajo pri odločbah veliko težo?
V zavodu odgovarjajo, da odločb o usmeritvi ne izdajajo zgolj na podlagi enega medicinskega izvida ali posameznega mnenja, temveč na podlagi celovite strokovne presoje otrokovega delovanja, potreb in vpliva teh potreb na njegovo vključevanje v vzgojno-izobraževalni proces.
»Komisija za usmerjanje preuči vso ustrezno dokumentacijo, ki jo predložijo starši oziroma je pridobljena v postopku,« pravijo.
Ta lahko vključuje zdravstveno dokumentacijo, izvide in mnenja javnih zdravstvenih zavodov, razvojnih ambulant, centrov za zgodnjo obravnavo, bolnišnic, a tudi strokovna poročila vrtcev, šol, svetovalnih služb ter drugih pristojnih strokovnjakov.
Komisija kot del dokumentacije lahko upošteva tudi mnenja zasebnih strokovnjakov ali terapevtov, če prispevajo k razumevanju otrokovih potreb, vendar slednja ne predstavljajo izključne podlage za izdajo odločbe.
Komisija vsako dokumentacijo presoja individualno, pri čemer njeno težo, strokovno utemeljenost in ustreznost ocenjuje v okviru celotnega postopka.
»Temelj za izdajo odločbe zato ni zgolj posamezna bolnišnična ali druga uradna listina, temveč strokovno mnenje komisije, ki temelji na celoviti obravnavi vseh razpoložljivih informacij o otroku in njegovih vzgojno-izobraževalnih potrebah,« še dodajajo v zavodu.
Od pedagogov do pravnikov
Mnogokrat je v javnosti možno slišati tudi mnenja nekaterih, da imajo ljudje, ki odločajo o izdaji odločb, premalo znanja o nekaterih primanjkljajih pri otrocih.
Iz zavoda so sporočili, da so svetovalci, ki vodijo postopke usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, strokovnjaki različnih profilov, predvsem s področij psihologije, pedagogike, specialne in rehabilitacijske pedagogike, socialne pedagogike, socialnega dela ter upravno-pravne stroke.
V nedeljo: intervju s Sabino Korošec Zavšek, profesorico defektologije in eno vidnejših slovenskih strokovnjakinj za avtizem: "Odločbe niso privilegij!"
»Za opravljanje dela morajo imeti poleg ustrezne strokovne izobrazbe opravljen tudi izpit iz upravnega postopka ter morajo dobro poznati sistem vzgoje in izobraževanja na vseh ravneh, od predšolske vzgoje do srednješolskega izobraževanja,« so nam odgovorili.
V oddelku za usmerjanje je zaposlen tudi pravnik, ki svetovalcem nudi strokovno podporo pri zahtevnejših in zapletenejših postopkih ter pri reševanju pravnih vprašanj, povezanih z usmerjanjem otrok s posebnimi potrebami.
Jezikovne ovire priseljencev niso primanjkljaji
V Sloveniji se povečuje število otrok priseljencev, ki imajo zaradi jezikovnih ovir v šolah nemalo težav.
Neuradno se v zadnjih letih pojavljajo tudi govorice, da so nekatere odločbe izdane tudi priseljencem, ki imajo težave zaradi socialnega vključevanja, in se posledično pri njih pojavijo tudi druge težave, pri katerih so znaki podobni kot pri zdravstvenih omejitvah. Ali to drži?
»Podatkov, ki bi kazali, da je med otroki z odločbami o usmeritvi nesorazmerno več priseljencev, ni mogoče posploševati brez natančnih analiz. Postopek usmerjanja ni namenjen reševanju izzivov, ki izhajajo predvsem iz nepoznavanja jezika, kulturnih razlik ali procesa socialnega vključevanja,« pojasnjujejo v zavodu.
Poudarjajo, da takšni izzivi lahko v nekaterih primerih navzven spominjajo na nekatere učne ali vedenjske težave, vendar sami po sebi niso podlaga za usmerjanje v programe za otroke s posebnimi potrebami.
Koliko jih je?
V preteklem šolskem letu je bilo v osnovnih šolah s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo na območju savinjske regije 1806 učencev z odločbami o usmeritvi. Največ je bilo učencev z več motnjami, sledijo učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, dolgotrajno bolni in učenci z govorno-jezikovnimi ovirami. Število otrok s posebnimi potrebami se povečuje tudi v osnovnih šolah s prilagojenim programom. V srednjih šolah savinjske regije pa je bilo 851 dijakov s posebnimi potrebami.
Nekateri starši želijo z odločbo otrokom zagotoviti lepše ocene
Da nekateri starši v odločbah vidijo možnost, kako bi otrokom zagotovili boljše ocene, opaža učiteljica, ki ima s poučevanjem v osnovni šoli že večletne izkušnje.
Dodaja, da starši včasih odločbo kar zahtevajo. Do nje lahko pridejo tudi s pomočjo plačljivih testiranj. Zakaj je to lahko težavno?
Naša sogovornica zaznava porast otrok z odločbami. »Ko sem kot mlada učiteljica začela svoje delo, je bilo odločb manj. V šoli, v kateri učim, imajo v vsakem razredu odločbo približno trije učenci.«
Po njenih opažanjih so včasih učitelji starše seznanili s tem, da bi bilo dobro, če bi otrok dobil prilagoditve, ki izhajajo iz odločbe o usmerjanju.
Starši so se tega velikokrat bali, skrbelo jih je, da bo otrok dobil negativno označbo, ki ga bo spremljala vse življenje.
Danes je drugače, starši prihajajo k učiteljem z željo, da bi otroci dobili odločbo. »Velikokrat to tudi kar zahtevajo. Včasih, a ne vedno, menijo, da bodo z odločbo otrokom zagotovili lepše ocene.«
Prilagoditev ni malo
V osnovni šoli, v kateri uči, odločbe večinoma pridobijo že otroci, ki obiskujejo razredno stopnjo pouka.
Včasih odločbo učenci na novo pridobijo na predmetni stopnji. Otroci največkrat odločbe prejmejo zaradi bralno-napisovalnih težav, disleksije, diskalkulije, skotopičnega sindroma ...
Odločbo med drugim prejmejo tudi otroci, ki se v nepredvidljivih razmerah znajdejo v stiski.
»Otrok s takšnimi težavami seveda stres doživlja vedno, kadar je ocenjen. Večina otrok, ki imajo odločbo, ima prilagoditev, da so pisno ocenjeni zunaj razreda. To je za učitelje težavno, saj pravilnik določa, da mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja. Večina naših učencev, ki imajo odločbo, ima tudi podaljšan čas pisanja testov.«
Tudi ko otroci ne zaostajajo za vrstniki
Opaža tudi primere, ko otroci ne zaostajajo za vrstniki, a želijo starši za svoje potomce vseeno pridobiti odločbo.
»Ponavadi je tako pri otrocih, ki nimajo notranje motivacije za učenje. Če povem čisto preprosto, starši pogosto za svoje otroke, ki se upirajo njihovi vzgoji, pričakujejo, da bomo učitelji dali vlogo za odločbo. Tak starš je prepričan, da otrok ne zmore. V resnici pa otrok je sposoben, le bolj bi moral biti motiviran.«
Učiteljica opaža, da starši velikokrat pričakujejo, da bodo otroci zaradi nekaterih prilagoditev, ki jih lahko učenci dobijo na podlagi odločbe, lažje prišli do želene ocene.
»Ko pridejo v šolo, omenijo, da ima njihov otrok prilagoditve, ter povedo, da so začudeni, ker je otrok dobil oceno dve ali tri.« Dodala je, da neznanja in napak ne more kar spregledati. Točkovanje je po njenih besedah odvisno od tega, kakšen je namen posamezne naloge pri ocenjevanju znanja.
Ob podpori pedagogov
Sogovornica v svoji šoli ne opaža nerazumevanja posebnosti otrok, med njenimi sodelavci ni takih, ki bi posebne potrebe otrok označevali kot izmišljotino.
Otroci odločbe prejmejo za primanjkljaj na nekem področju. Kadar so otroci šibki na vseh področjih, ponavadi tovrstne odločbe ne dobijo in tudi prilagoditev ne.
»A je res, da imamo močno ekipo pedagogov, ki so strokovnjaki na svojem področju in nam nudijo podporo. Učitelji strokovnih predmetov se lahko opremo nanje, razložijo nam, česar ne razumemo v odločbi.«
Dejala je, da so s sodelavci zelo osveščeni, ne zanikajo posebnih potreb otrok. Po drugi strani otrokom ne želijo načrtno dajati nalepk.
»Če pri otroku opazimo posebnosti, se pogovorimo s svetovalno službo, o opažanjih vprašamo kolege, govorimo z razrednikom, nato to predstavimo staršem in jih vprašamo, ali dovolijo, da psiholog in specialni pedagog opravita testiranje. Nato napišemo vlogo. Na odločitev je treba ponavadi počakati pol leta. Ponavadi so vse vloge odobrene, kar pomeni, da so napisane strokovno.«
Tudi na lastno pest
Odločbe o usmerjanju so različnih vrst. Eno je, kot je dejala, ko otrok odločbo dobi na podlagi strokovnih opažanj učiteljev. A problematično je lahko, ko starši na lastno pest otroka peljejo na testiranja.
»Tovrstna testiranja so plačljiva. Starši največkrat za otroke dobijo odločbo. Na nek način je to logično, to področje je namreč v zadnjih letih močno napredovalo. Podobno, kot sta napredovali tehnologija in medicina.«
Če bi na primer posameznik odšel na temeljit zdravstveni pregled, bi zdravniki verjetno kaj našli, razmišlja sogovornica. In dodaja, da je podobno na področju ugotavljanja primanjkljajev.
»Vsakemu od nas gre na nekaterih področjih bolje in na nekaterih slabše. Marsikateri slavist na primer pove, da mu matematika v šoli ni dobro šla. Nekateri odrasli povedo, da niso bili dobri pri telovadbi ... In če se tisti, ki so vključeni v plačljivo testiranje otrok, potrudijo, lahko otrok odločbo dobi tudi v takem primeru.«
Kaj vse to prinaša za razrednika in učitelja?
Učitelj razrednik mora na začetku vsakega šolskega leta pripraviti individualni program, ki izhaja iz odločbe posameznega otroka.
Učitelj, ki izvaja dodatno strokovno pomoč, mora biti prav tako prisoten na treh omenjenih sestankih, za učenca mora napisati načrt dela, zanj pisati posebne priprave, mu prilagajati pouk, na koncu leta mora napisati evalvacijo, kaj sta z učencem dosegla, kakšen je napredek in kaj predlaga za naprej.
Vsaj trikrat v šolskem letu se mora sestati s starši, svetovalno službo in z učitelji, ki učenca poučujejo v oddelku. Prvi sestanek je namenjen pregledu stanja in dogovoru o tem, katere prilagoditve bi učencu pomagale.
Naslednji sestanek je sredi leta, ko se pogovorijo o tem, katere prilagoditve so uspešne, kaj je treba spremeniti. Ob koncu leta ovrednotijo celo šolsko leto in določijo usmeritve za naslednje šolsko leto.
Učitelj razrednik mora še sodelovati na drugih sestankih, urejati dokumentacijo, spremljati napredek otroka, sodelovati mora s svetovalno službo, za otroka lahko ima svetovalno storitev – se z njim pogovarja, mu približa metode učenja, mu pomaga organizirati učno snov ...
Sodeluje tudi z učitelji, ki pri nekem predmetu izvajajo dodatno strokovno pomoč.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
