Reševanje orientalskega bisera
Zaščitna ograja in gradbeni odri okoli dvorca Jelšingrad pričajo o tem, da se tam že nekaj mesecev dogajajo nujni posegi, potrebni za zaščito stavbe, ki je samevala in propadala vse od leta 1974. »Lokalna skupnost si je, da bi rešila to pomembno dediščino, na srečo še pravi čas navezala ta kamen okrog vratu. Tako streha kot obodni zidovi so bili namreč izredno načeti,« je razložil Matija Plevnik, umetnostni zgodovinar in višji konservator v celjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki od začetka obnove bdi nad oživljanjem edinstvenega orientalskega dvorca v državi.
Da ni pravzaprav še nič videti, so predstavniki šmarske občinske uprave skromno dejali, ko smo prišli na gradbišče. A razkrit del strehe, množica delavcev v čeladah, gradbeni material ter opozorilne table so dober znak, da se Jelšingradu po letih propadanja obetajo boljši časi. Dvorec že dolgo raziskujeta dr. Jan Ciglenečki in arhitektka, domačinka Lucija Čakš Orač, ki je sodelavka oddelka za okolje in prostor. Prav omenjena arhitektka je, ko je bila še sodelavka celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, Občini Šmarje pri Jelšah pomagala pri odločitvi, da je kupila dvorec in se lotila njegove obnove.
Kot je pojasnil Plevnik, je za edinstven neomavrski slog arhitekture, ki je izjemen ne le v regionalnem in nacionalnem, ampak celo v srednjeevropskem prostoru, zaslužen baron Rudolf Gödel Lannoy. Ta avstro-ogrski konzul na bližnjem vzhodu je stavbo kupil sredi 19. stoletja in jo prezidal po načrtih enega od avstrijskih arhitektov. Lannoy je vzhodni del tedaj še baročnega dvorca prezidal v orientalskem slogu. V treh orientalsko opremljenih prostorih je razstavil svojo zbirko orientalskih in egipčanskih predmetov, ki jih je skrbno zbiral v času svoje diplomatske poti. Orientalska zbirka, v kateri so bili med drugim orožje, orientalska rezila in talismani, vaze in posodje, hieroglifi, babilonski klinopisi ter številni drugi manjši predmeti vzhodnjaških ljudstev, se je ohranila do druge svetovne vojne, ko je bil dvorec izropan. O nekdanjem blišču danes pričajo fotografije.
Od osnov do podrobnosti
Prvi del obnove po besedah odgovornega konservatorja vključuje gradbena in statična dela. »Stavbo moramo najprej učvrstiti, da bomo nato lahko začeli opravljati večje konservatorske in restavratorske posege. Streha bo delno rekonstruirana, cilj je preprečiti zamakanje.«
Čeprav je dvorec deležen celovite statične obnove, je še poseben poudarek namenjen prav osrednjemu delu dvorca, ki je z vidika kulturne dediščine najpomembnejši. V okviru dveletnega razpisa, ki ga vodi kulturno ministrstvo, izbrani izvajalci v vhodni veži in spodnjem mavrskem prostoru dvorca izvajajo manjša osnovna restavratorska dela.
Foto: Nik Jarh
»V Sloveniji je z Jelšingradom glede na edinstveno arhitekturo primerljiva le še Vila Rafut v Novi Gorici,« je pojasnil Plevnik.
Preberite več v Novem tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
