CPP

Šaleška dolina je zaradi napovedanega zaprtja Premogovnika Velenje pred zahtevnimi razvojnimi izzivi. V ospredju prizadevanj je zagotavljanje novih delovnih mest, socialne varnosti, pravičnosti in solidarnosti za vse prebivalce, Tako predstavniki države kot lokalne skupnosti poudarjajo, da v procesu pravičnega prehoda ne bodo pozabili na nikogar. Vendar se občani, ki se soočajo z invalidnostjo, boleznijo, dolgotrajnejšo brezposelnostjo in s številnimi drugimi izzivi, bojijo, da bodo preslišani. Kaj jih najbolj skrbi, so povedali na posvetu, ki ga je organiziral Center za pravični prehod Saša v sodelovanju z Društvom za razvoj človeških virov in socialnih programov Novus.

Namen posveta je bil spodbuditi poglobljen in iskren pogovor pri iskanju rešitev, ki naj bi prispevale k vključujoči, pravični in solidarni preobrazbi savinjsko-šaleške regije. Udeleženci so se spraševali, kako ranljive skupine vključiti v sooblikovanje odločitev in ukrepov za pravični prehod. Kje obstaja tveganje, da bo prehod zanje nepravičen? Kakšna znanja in podporo potrebujejo ranljive skupine za sooblikovanje prihodnosti regije? Udeleženci so izpostavili številne težave. Najbolj jih skrbi, kakšne možnosti bodo imeli glede zaposlitve in usposabljanj. Izpostavili so pomen kulturne in družbene integracije ter mobilnosti, ki narekuje dodatne potrebe pri zagotavljanju primerne infrastrukture.

»Rada bi delala in ustvarjala«

Med drugim so opozorili na nezadostne možnosti za zaposlitev oseb z invalidnostmi ter na pomanjkanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. »Imam visoko izobrazbo, a imam težave pri iskanju redne zaposlitve. Ne želim socialne finančne pomoči, rada bi delala in ustvarjala,« je med drugim poudarila mlada invalidka.

Nekateri vidijo priložnost za delo v novih podjetjih, ki naj bi zaživela v procesu gospodarskega preoblikovanja Šaleške doline, prav tako v razvoju novih produktov.

Branka Drk, predsednica Društva za boj proti raku Velenje, je poudarila, da zastopa glas občanov, ki so preboleli raka ali se bojujejo z njim, in vseh tistih, ki jim je za zdravje mar. »Vsi občani morajo biti slišani, saj so del naše lokalne skupnosti. Njihovih želj in potreb ne smemo ignorirati. Zdravje in dobro počutje ljudi sta najbolj pomembna, zato mora zeleni prehod v Šaleški dolini postaviti zdravje prebivalcev visoko na lestvici vrednot,« je med drugim poudarila.

Sodelujoči na posvetu so prav tako izrazili zaskrbljenost zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja. Povedali so, da imajo težave pri zagotavljanju osebne asistence ter psihosocialne podpore. Izpostavili so potrebe po gradnji oskrbovanih stanovanj in dnevnih centrov ter zaposlovanju kulturnih mediatorjev. Zavzeli so se tudi za zagotovitev zadostne finančne podpore za delovanje nevladnih organizacij.

CPP

Čustvene stiske albanskih otrok

V Šaleški dolini živijo tujci, zadnja leta se povečuje število priseljenih Albancev. Zato sta se posveta udeležili tudi predstavnici velenjskega albanskega kulturnega društva. Povedali sta, da si prizadevajo za vključevanje albansko govorečih otrok in žensk v novo okolje ter za vključevanje albanskih otrok v nižje oziroma manj zahtevne izobraževalne programe. »Albanski otroci zaradi nepoznavanja slovenskega jezika v šolskem okolju nemalokrat doživljajo čustveno stisko, zato se zapirajo vase. Nekateri mislijo, da ne želijo sodelovati in se učiti. To ne drži. Ti otroci potrebujejo razumevanje, motivacijo in podporo,« sta poudarili in dodali, da je za boljše sobivanje treba znati sprejemati drugačnost. »Vsak narod je poseben. Vsak ima svojo kulturo in običaje. Slovenski narod je bolj introvertiran, zato težje sprejema drugačnost,« ugotavljajo v albanskem kulturnem društvu.

Udeleženci posveta so opozorili na socialno izključenost, nestrpnost in pomanjkanje programov za vključevanje tujcev ter drugih ranljivih skupin v družbo. Pozvali so k zagotovitvi financiranja integracijskih programov, h krepitvi medgeneracijskega sodelovanja in k organizaciji dogodkov za osveščanje občanov, kar bi pripomoglo k zmanjšanju diskriminacije.

Ljudje so največji kapital

Osebe z invalidnostjo so opozorile na težave zaradi neustrezne cestne in druge infrastrukture. Še vedno se soočajo z arhitektonskimi ovirami. Pristojne so pozvale k njihovi odpravi, predlagale so tudi vzpostavitev prevozov za ranljive skupine ter zagotovitev prilagojenih vozil.

Udeleženci posveta so povedali še, da slabo poznajo vizijo prestrukturiranja savinjsko-šaleške regije, zato so predlagali, da se v proces njene priprave vključijo tudi predstavniki krajevnih skupnosti ter druge javnosti.

»Pravičen prehod bo uspešen le, če bo temeljil na sodelovanju, vključevanju in povezovanju. Pomembno je, da smo prisluhnili njihovim težavam, saj smo le skupaj lahko poiskali najboljše predloge, kako jih učinkovito rešiti. Vse njihove želje in pobude bomo posredovali centru za pravični prehod, kjer jih bodo pregledali in upoštevali. Ljudje so največji socialni kapital,« je poudarila Selma Filipančič Jenko, ustanoviteljica in zastopnica Društva Novus, in dodala, da je to prvi posvet, sledila bosta še dva. »Ta mesec se bomo srečali s starejšimi občani, jeseni še s predstavniki zaposlenih in sindikatov v panogah premogovništva in energetike ter z mladimi.«

Po besedah Mojce Rozman iz centra za pravični prehod so tovrstni posveti pomembni, saj morajo odločevalci na lokalni in državni ravni slišati potrebe ljudi na področjih socialne enakopravnosti, gospodarske preobrazbe in okoljske trajnosti.