Andraž Purg

Kraji ob Savinji so bili v predlanskih poplavah med najbolj prizadetimi. Zato so predstavniki države, lokalnih skupnosti in gospodarstva za kraj posveta izbrali Kamp Menina, v katerem so si po poplavah sicer že povsem opomogli. Pod drobnogled so vzeli dosedanje sanacijske ukrepe v savinjsko-šaleški regiji ter iskali trajne protipoplavne rešitve, ki bodo kakovostne in odporne na podnebne spremembe. Medtem, ko so predstavniki podjetij in občin vlado pozvali, naj čim prej izdela državni prostorski načrt ter celovito uredi protipoplavno zaščito, je minister za naravne vire in prostor Jože Novak poudaril, da za trajne in dolgoročne rešitve potrebujejo čas, zato je pozivanje k hitenju, kot je dejal, škodljivo in neodgovorno.

"Podjetja so bila v minulih mesecih zelo dejavna pri odpravljanju posledic poplav in vzpostavljanju pogojev za normalen potek proizvodnje. Zdaj potrebujejo predvsem natančen seznam regijskih sanacijskih projektov, v katerih bodo natančno opredeljeni roki, do kdaj bodo izvedeni. Postopke na državni ravni je treba pospešiti, saj gospodarstvo potrebujejo hitre in konkretne rešitve," je poudarila Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije in dodala, da so učinkoviti protipoplavni ukrepi pomembni tako za hitrejši razvoj regije kot tudi za večjo konkurenčnost podjetij.

"Podjetja smo večinoma v tujem lastništvu. Lastniki želijo razvijati proizvodnjo, a tega ne bodo storili, dokler država ne bo zagotovila ustrezne protipoplavne zaščite," je v imenu prizadetih podjetij poudaril Matija Petrin, direktor podjetja BSH Hišni aparati.

Minister Novak: »Ne pristajam na izsiljevanje!«

Po mnenju Jožeta Novaka, ministra za naravne vire in prostor, je vsako izsiljevanje glede hitrosti dela neodgovorno in škodljivo. »Čaka nas še veliko dela. Sedaj država vlaga v protipoplavno dolgoročno zaščito, ki mora biti dobro premišljena in kakovostna. Za to potrebujemo čas. Pomembno je, da bodo ukrepi zagotavljali dolgoročno protipoplavno varnost. Sicer pa je vlada že sprejela program popoplavne obnove do leta 2028, ki vključuje obnovo vodotokov in zaščitnih objektov,« je pojasnil.

Pozval je k sodelovanju gospodarstva, vlade in lokalnih skupnostih pri obnovi in umestitvi gospodarskih con ter k partnerstvu slovenskih inženirskih in gradbenih podjetij s podjetji iz sosednjih držav. Meni, da bi skupaj z njimi lahko okrepili zmogljivosti pri projektiranju in izvedbi del, a še vedno pod vodstvom slovenskih podjetij.

Denar ostaja neizkoriščen

Minister Novak je opozoril tudi na nizko črpanje razpoložljivih sredstev s strani podjetij. "Samo letos je za dolgoročne protipoplavne rešitve na voljo 400 milijonov evrov, a je bila doslej porabljena le desetina denarja. Prav bi bilo, da bi v podjetjih razmislili, zakaj gradijo na poplavnih območjih," je še dodal in napovedal, da bo ministrstvo z novelo zakona o urejanju prostora poenostavilo postopke umeščanja v prostor.

Županja Račice ob Savinji Majda Potočnik je opozorila na dolgotrajne in zahtevne birokratske postopke ter izpostavila potrebo po vzpostavitvi zadržavalnikov na različnih mestih ob Savinji in njenih pritokih.

Državni sekretar Boštjan Šefic je priznal, da bi določene postopke na ravni države lahko nekoliko pospešili, a se soočajo s pomanjkanjem kadra. Poudaril je tudi, da plazovi na tem območju zahtevajo kompleksno in dolgotrajno sanacijo.

Obširneje o posvetu pa v novi številki Novega tednika!