Andraž Purg

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pred letom smo se o pomenu Upravne enote Celje v lokalnem okolju pogovarjali s takratnim načelnikom Damjanom Vrečkom. Konec decembra lani se je upokojil, na njegovem položaju je od takrat Andreja Ulaga Kovač.

V pogovoru z njo je mogoče zaznati nadaljevanje Vrečkovega načela: tu smo za ljudi. Poudarja zakonitost in predvsem spoštovanje integritete ter etike pri delu slehernega sodelavca. Upravno enoto zelo dobro pozna, saj je v njej zaposlena že skoraj trideset let, bila je tudi vodja oddelka za občo upravo in skupne zadeve, pred tem pa vodja kadrovskega poslovanja na upravni enoti.

Kronika

Neodgovorno: močno pijan tovornjakar vijugal po avtocesti

»Če organizacijo vodi nekdo, ki izhaja iz nje, je to vsekakor prednost za organizacijo in za ljudi v njej. Vse uslužbence v upravni enoti osebno poznam, z nekaterimi tesno sodelujem že vrsto let. Ker sem vodila tudi kadrovsko poslovanje, sem večino ljudi, ki so danes moji sodelavci, sprejela v delovno razmerje. Svojo karierno pot sem po končani fakulteti začela ravno na Upravni enoti Celje. Vse to je za delovno mesto, na katerem sem, pozitivno,« uvodoma pojasni nova načelnica.

Začniva s kadri. Je stavka zaposlenih v upravnih enotah pred časom rešila situacijo, ki ni bila tako rožnata? Se je zanimanje za delo uradnika kaj povečalo?

Drži, da je bila situacija na kadrovskem področju nekaj časa zelo resna, tudi zaradi stavke. V celjski upravni enoti je trenutno dvaindevetdeset zaposlenih. Zaznavam, da se na razpisana delovna mesta prijavlja vedno manj kandidatov. Razumem, da je ključni razlog za odločitev za spremembo delovnega mesta oziroma delodajalca tudi plača. Pri ljudeh ni več v ospredju stalna zaposlitev, ampak finančni učinek zaposlitve. Nekatere stvari je stavka premaknila, a ne morem trditi, da bi prišlo do izrazitih sprememb oziroma večjega povpraševanja za zaposlovanje pri nas.

Upravna enota Celje, tako kot vsi državni organi in organi lokalnih skupnosti, ki so pristopili k internemu trgu dela, postopno prehajamo v tako imenovani center za kadre. To je notranja organizacijska enota ministrstva za javno upravo, ki bo med drugim objavljala javne natečaje, izvajala prvi del izbirnega postopka – presojala strokovno usposobljenost kandidatov za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu. Izbirni postopek pri centru za kadre bo izvedla najprej v obliki pisnega preizkusa osnovnega poznavanja državne ureditve in ureditve lokalne samouprave Republike Slovenije, potem pa bo sledila še presoja temeljnih osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela. Kako bo tak način izbire kandidatov vplival na iskalce zaposlitve, težko presodim.

Za celjsko upravno enoto velja, da ima v povprečju starejši kolektiv.

Povprečna starost zaposlenih je nekje 47 let, kar kaže, da zanimanja mladih za naše delo ni ravno veliko, čeprav smo mladih sodelavcev izredno veseli tudi zaradi pozitivnih izkušenj s pripravniki in se trudimo, da bi jih zadržali v kolektivu. Lani smo se prvič odzvali povabilu zavoda za zaposlovanje in se predstavili na Sejmu zaposlitvenih priložnosti. S predstavitvijo upravne enote na zaposlitvenem sejmu želimo nadaljevati, ker smo obiskovalcem sejma zanimiv delodajalec.

Izbirni postopek v upravnih enotah je nekoliko zahtevnejši. Je lahko to razlog?

Pri zaposlovanju javnih uslužbencev na uradniška delovna mesta izvedemo javni natečaj, ki je strogo določen in daje vsem prijavljenim kandidatom možnost, da kandidirajo na uradniška delovna mesta pod enakimi pogoji in enakimi kriteriji. Drži, da tudi to morda koga nekoliko odvrne, saj je izbirni postopek praviloma izveden v več fazah, s postopnim izločanjem kandidatov. Včasih se je treba udeležiti pisnega preverjanja strokovne usposobljenosti in nato še osebnega razgovora. Načeloma je to lahko nekoliko stresno, saj se je na to treba zelo dobro in strokovno pripraviti.

To znanje prinaša tudi možnosti za napredovanje v državni upravi. Ali na žalost sčasoma morda tudi za odhod drugam. Če nekdo iz upravne enote odide, kje največkrat najde drugo zaposlitev? Sprašujem, ker je občinska uprava v isti stavbi in je doslej nekaj ljudi samo zamenjalo vhod v stavbo ...

Če se nekdo odloči oditi iz upravne enote, večinoma še vedno ostaja v državni upravi ali poišče delovno mesto bližje kraju svojega bivanja. Tudi na naša delovna mesta se prijavljajo ljudje, ki si na primer želijo imeti službo bližje domu. Ljudje praviloma, ne pa izključno, ostajajo v državni upravi. Tudi zaradi že opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka in opravljenega obveznega usposabljanja za imenovanje v naziv, kar je pogoj za imenovanje v uradniški naziv oziroma za opravljanje uradniškega dela. Da bi zaposleni pri nas množično odhajali v zasebni sektor, ne zaznavamo. Bolj verjetno so zanje zanimivi organi, ki jim omogočajo karierno napredovanje, kot so inšpektorati, sodišča, občine ali zavodi.

V zadnjem času se veliko govori o zapiranju poslovalnic nekaterih nacionalnih ustanov, v teh dneh je na udaru pošta. Vmes je bilo celo mogoče slišati, da bi na poštah opravljali tudi uradne zadeve.

Tudi mi smo to izvedeli iz medijev, drugih uradnih informacij nimamo. Na področju dela upravnih enot zaenkrat ni govora o kakšni centralizaciji ali združevanju delovnih področij. Upravna enota Celje bi kvečjemu širila svojo mrežo z odprtjem kakšnega novega krajevnega urada. Župani občin so praviloma veseli, da imamo svoje izpostave v njihovih občinah oziroma bližje njihovim občanom.

Delo pošte se razlikuje od postopkov upravnih enot. Na oboje vpliva digitalizacija, ki rojeva tudi nove oblike izvajanja storitev. Kako se to pozna v upravni enoti? Ali digitalizacija prinaša slabosti ali prednosti?

Oboje. Zaposlenim je elektronsko poslovanje med organi precej olajšalo delo, ker pomeni prenos klasičnih, papirnih in osebnih postopkov v digitalno okolje z namenom, da so storitve hitrejše, preglednejše in bolj dostopne. Dejansko to pomeni elektronsko vlaganje vlog, digitalno vodenje spisov, avtomatizacijo rutinskih postopkov, povezovanje registrov, dopušča tudi spletno naročanje in obveščanje strank. Tudi za stranke je digitalizacija do neke mere lažja, vendar je sistem še vedno ne podpira povsem, ker je še vedno v nekaterih primerih potrebna fizična prisotnost, kot je denimo pri identifikaciji.

Katere postopke upravne enote bo v prihodnosti morda lahko reševala umetna inteligenca?

Upam, da postopkov umetna inteligenca sama ne bo vodila kmalu. Pri našem delu je še vedno nujen stik, saj je pomembna vsebina. V mnogih postopkih so še vedno potrebni osebni stik, identifikacija in preverjanje izvirnih dokumentov.

Se bojite umetne inteligence?

Ne. Toda dejstvo je, da umetna inteligenca prihaja v naša življenja. V bistvu je že tu in nanjo se še vedno navajamo. Če je v pomoč, je to dobrodošlo, a našega dela ne bo mogla povsem nadomestiti. Bolj kot v postopkih umetno inteligenco prepoznavam pri vlogah za zaposlitev ...

… ko nekomu Chat gpt napiše prošnjo za delo?

Da.

Verjetno je tudi to sodobna digitalna pismenost ... Ampak če se digitalne pismenosti resno dotakneva: niso vsi vešči tega. Kako je na področju upravnih zadev? Se ljudje znajdejo?

Pri občanih oziroma strankah opažamo precej dobro digitalno pismenost. Veliko se jih predhodno pozanima na naši spletnih strani ali po telefonu, zato k nam pogosto pridejo že dobro pripravljeni. Seveda je v družbi tudi starejša generacija, ki z digitalno tehnologijo ni odraščala, vendar se mnogi kar dobro znajdejo. Drži, da je kakšna stranka tudi napačno informirana, a ne zato, ker bi bile informacije napačne, ampak ker jih ljudje različno interpretirajo ali jih primerjajo z drugimi postopki. To za nas ne predstavlja dodatnega stresa, saj smo tu zato, da ljudem pomagamo in jim zadeve razložimo.

So nekateri v stiku z uradniki tudi nesramni?

Zavedamo se, da so naši uradniki pogosto prvi stik z ljudmi, ki potrebujejo informacije, in so zato tudi prvi, ki se soočijo z nezadovoljstvom nekaterih. Želje strank in tisto, kar lahko naredimo, se včasih ne ujemajo, zato pride do nestrpnosti ali slabe volje. Zato zelo veliko vlagamo v izobraževanje zaposlenih, predvsem glede komunikacije s konfliktnimi strankami. Pomembno je namreč ohraniti profesionalen odnos. Imamo zagotovljeno tudi varovanje v času uradnih ur, če pride do besednega ali drugačnega izpada. Varnost zaposlenih je za nas na prvem mestu. Situacije sproti rešujemo in se o njih tudi pogovarjamo.

Leta že opažamo, da marsikdo ne loči, kateri postopki spadajo pod občinsko in kateri pod državno upravo. Je zdaj ljudem že bolj jasno, da na gradbeno dovoljenje, ki ga izdaja upravna enota, praviloma ne čakajo dolgo? Težava je v časovnem razponu pri mnenjedajalcih za gradbene projekte, ki jih ne izdaja država, ampak druge ustanove in občina. Včasih ljudje te razlike niso razumeli. Je danes drugače?

Ljudje smo različni in nekateri stvari še vedno enačijo. Izdaja gradbenega dovoljenja je naš postopek, vse drugo je predhodni postopek, ki ga ne izvaja upravna enota. Nekateri to razumejo, nekateri za čakanje še vedno krivijo nas. Pred vložitvijo popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja mora namreč vlagatelj pridobiti mnenja različnih mnenjedajalcev: od občin do različnih upravljavcev infrastrukture. V tej fazi pogosto prihaja še do dodatnih usklajevanj projektnih rešitev, kar podaljša čas do vložitve popolne vloge za gradbeno dovoljenje. In na ta del upravna enota nima vpliva. Postopek se pri nas lahko začne, ko je vloga popolna, nato je zelo hitro izveden in zaključen z izdajo odločbe. Povprečen čas reševanja popolne vloge, ki vsebuje vsa potrebna mnenja in priloge, znaša približno 15 delovnih dni. Čas je odvisen seveda tudi od zahtevnosti posameznega primera.

Migracije in tujci so prav tako ena najbolj aktualnih tem trenutno. Gre za postopke, ki so strokovno zelo zahtevni za uradnike. V družbi se na eni strani ustvarja precejšnja nestrpnost, čeprav so migracije vedno bile in bodo. Vendar jih je danes več kot pred desetletjem.

Migracije so že sestavni del našega življenja in so nekaj povsem normalnega. Slovenija je za tujce zanimiva tudi zato, ker predstavlja vstop v Evropsko unijo. V zadnjem obdobju zaznavamo izrazit porast vlog ljudi iz različnih delov Azije. Zdi se, da se je nekdanji jugoslovanski bazen delavcev nekoliko izpraznil in zdaj prihajajo vloge predvsem iz azijskih držav.

Se vam zdi takšen masovni prihod tujcev problematičen?

Ljudje se pogosto bojijo tujcev. To je povsem človeško, ker se človek boji neznanega. S stališča upravne enote je množičen prihod tujcev obvladljiv, če ga spremljajo pravočasni sistemski ukrepi. Pri nas se z rastjo vlog tujcev poveča obremenitev zaposlenih, podaljša se rok obravnave. Kar pomeni, da za nas težave ne izhajajo toliko iz prisotnosti tujcev, temveč iz administrativnih zmogljivosti in zahtevnosti zakonodaje.

Zaznavate zlorabe na tem področju? Ponekod v Sloveniji so na primer lastniki nepremičnin ugotovili, da je na njihovih naslovih prijavljenih več tujcev.

V Upravni enoti Celje takih primerov nismo zaznali, čeprav vemo, da se drugod po Sloveniji pojavljajo. Do tega lahko pride, če prijavitelj predloži dokazilo ali soglasje prijavi, ki ga lastnik sam ni podpisal.

Obstajajo varovalke, ki bi to preprečile?

Da. Ko posameznik prijavi stalno prebivališče, mora izkazati dokazilo o prebivanju na naslovu – dokazilo o lastništvu, najemno ali podnajemno pogodbo, pisno izjavo lastnika ali solastnikov stanovanja ali hiše oziroma izjavo lastnika, oddano osebno na upravni enoti. Če gre za tujca, tudi veljavno dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v Sloveniji.

V kolikor upravna enota podvomi v pravilnost prijave, lahko takoj uvede ugotovitveni postopek, v katerem preverja, ali oseba na prijavljenem naslovu res stalno prebiva. Sicer postopkov ugotavljanja dejanskega prebivanja najpogosteje ne vodimo iz razloga zlorab, večinoma ljudje pozabijo na svojo zakonsko dolžnost, da morajo v osmih dneh prijaviti stalno prebivališče na naslovu, kjer prebivajo. Pogosto nas o tem dejstvu obvestijo drugi organi, na primer Zavod za zdravstveno zavarovanje RS, takrat se postopek začne po uradni dolžnosti. Primeri namernih zlorab obstajajo, vendar niso pogosti.

V pogovoru sva se dotaknili predvsem področja gradbenih dovoljenj in tujcev, ampak upravna enota je vpeta v širok nabor storitev. Je celjska upravna enota še vedno edina v Sloveniji, v kateri je možno osebne dokumente dobiti v enem dnevu?

Da. Še vedno smo edini v Sloveniji, ki izvajamo prednostni prevzem osebnih dokumentov, tako osebnih izkaznic kot potnih listov, saj ima podjetje Cetis sedež v Celju. Vlogo lahko ljudje vložijo v katerikoli upravni enoti do enajste ure, pri nas pa opravijo prevzem dokumenta. Sicer so tu še druga področja dela upravne enote, kot so promet s kmetijskimi zemljišči, prijave ali sklenitve zakonskih oziroma partnerskih zvez, izdaja dovoljenj za bivanje in delo tujcem, postopki v zvezi s spremembo osebnega imena, izdaja izpiskov in potrdil iz matičnega in drugih registrov.

Med drugim opravljamo upravne overitve podpisov, sprejemamo vloge za izdajo digitalnega potrdila, izdajamo dovoljenja za javne prireditve, tudi za orožje, potrjujemo podporo volivcev in podobno. Naša upravna enota bo najverjetneje v prihodnosti imela še nekatere specifične naloge, o katerih se je že razpravljalo tudi na ravni ministrstev. Eno od področij, ki je zelo pomembno za nas, je področje denacionalizacijskih postopkov.

Slovenija

Kakšen zrak dihamo - se bomo zadušili tudi po lastni krivdi?

Ali drži, da strokovnjaki celjske upravne enote pomagajo urejati te postopke tudi drugim upravnim enotam?

Da. Še vedno je približno štirideset nerešenih zahtev na 1. stopnji na področju celotne Slovenije, ki niso pravnomočno končane. V zadnjih letih smo k tem rešitvam začeli pristopati drugače, tudi tako, da želimo ustanoviti center za denacionalizacijo, torej samostojno notranjo organizacijsko enoto v Upravni enoti Celje.

V zadnjem mesecu so nekateri mediji opozarjali na domnevne nepravilnosti, v katere naj bi bili vpeti ljubljanska in kranjska upravna enota. Do zdaj nismo slišali, da bi bila celjska upravna enota vpeta v nepravilnosti niti da bi kdo v njej politično kadroval. To je zanimivo, še posebej v času, ko politika prodira v vse pore družbenega življenja. Kako celjski enoti to uspeva?

Na prvem mestu je že od nekdaj zaupanje med vodstvom in zaposlenimi. Zaupam svojim zaposlenim in verjamem v njihovo strokovnost ter osebno integriteto. Na Upravni enoti Celje imamo jasno zastavljene postopke, notranje nadzorne mehanizme in kulturo odgovornosti, ki omogoča pravočasno zaznavanje in odpravljanje morebitnih nepravilnosti. Sprejeli smo načrt integritete, imamo pooblaščeno osebo za to področje, načrt redno posodabljamo tudi zato, ker se vedno znova pojavljajo nova tveganja, na katera moramo biti pripravljeni. Največ, kar lahko naredimo, je osveščanje zaposlenih in opozarjanje, da do nepravilnosti ne pride.

In če bi prišlo?

Bi se takoj resno odzvali in zadeve raziskali. Ničesar ne pometamo pod preprogo, imamo jasno zapisane postopke ravnanja v takih primerih. K sreči takšnih primerov še ni bilo. A se zavedam, da tveganja obstajajo. Tudi ko se v medijih pojavijo neke informacije, smo pozorni. Domnevnih stvari drugje ne morem komentirati, ker jih ne poznam in nimam na voljo preverjenih in uradnih informacij.

Če gledam iz svojega osebnega oziroma človeškega vidika, so zame na prvem mestu zakonitost, integriteta in etika, ki jim sledim že vso svojo kariero. In enako pričakujem tudi od svojih sodelavcev. Verjamem v ljudi in verjamem, da se večina ljudi za to delo odloča z dobrimi nameni.

Enako je lani dejal vaš predhodnik Damijan Vrečko. Ogromen poudarek je namenjal predvsem osveščanju ljudi o odprtosti upravne enote, da bi razumeli, da je upravna enota tista, ki pomaga ljudem.

Tudi jaz trdim, da je za naše delo zelo pomembno, da smo odprti in da javnosti čim več sporočamo o svojem delu. Ker samo tako je v postopkih manj nejasnosti, manj dodatnih vprašanj in zadeve se odvijajo lažje. Smer, ki jo je zastavil moj predhodnik, želim obdržati. Povezovanje z drugimi državnimi organi, sklicevanje koordinacijskih sestankov, naslavljanje aktualnih tem in proaktivno delovanje so ključnega pomena za dobro sodelovanje v družbi, katere partner smo. S tem želim nadaljevati.

Želimo biti čim bolj vključeni tudi v lokalno okolje v okviru svojih pristojnosti. To na koncu olajša tudi naše delo. Najbolj zadovoljni smo takrat, ko je naše delo dobro opravljeno in ko so zadovoljni tudi uporabniki naših storitev.