Arhiv NTRC

V žalski občini so bila najhuje prizadeta tri območja. V Vrbju je bilo poplavljenih več kot 200 stanovanjskih in poslovnih stavb. V Žalcu je voda pritekla do železniške proge, kar se ni zgodili niti v poplavi leta 1990, in poplavila več kot 30 stavb. Med njimi sta bila tudi inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo ter tamkajšnji ekomuzej. V središču Petrovč je poplavilo več kot 120 stavb.

Kakšno pomoč si lahko obetajo prizadeti?

Zelo moram pohvaliti Karitas, ki se je zelo hitro in dobro odzvala. Vsem prizadetim je namenila 200 evrov socialne pomoči. Zdaj bo sledila pomoč v več stopnjah. Ljudje bodo morali biti proaktivni in bodo morali sami poskrbeti, da bodo prejeli odškodnino od različnih institucij. Občinske komisije po terenu popisujejo škodo za potrebe države. S tem bo ta imela pregled, koliko je skupna ocena škode. Koliko in kdaj bodo pomoč prejeli prizadeti ljudje, je še neznano.

Po poplavah sta bila za promet zaprta tako griški kot šeški most. Griškega ste pred dnevi odprli. Po njem je promet izmenično enosmeren. V kakšnem stanju je?

Griški most se že nekaj časa poseda, a ne zaradi prevelike prometne obremenjenosti, temveč zaradi vode, ki spodjeda njegove temelje. Občina je zato že pred nekaj leti naročila strokovni pregled s podvodno kamero, na podlagi katerega je ugotovila, da so temelji res spodjedeni. Takoj smo naročili pripravo vse potrebne projektne dokumentacije za gradnjo novega mostu. Priskrbeti smo morali geodetske posnetke, geološke raziskave, odkupiti smo morali zemljišča in plinovod prestaviti pod vodotok.

Glede na stanje mostu smo se v času poplave s civilno zaščito takoj odločili, da bomo most zaprli. Vrstili so se pritiski ljudi, predvsem hmeljarjev, da bi most ponovno odprli. Na podlagi treh strokovnih mnenj in podvodnega monitoringa smo to res storili. Strokovnjaki so namreč ocenili, da je zgornji del konstrukcije še toliko močan, da se most ne bo iznenada odtrgal ali zrušil, temveč bo prej kazal kakšne razpoke. Seveda ga ves čas opazujemo.

Kdaj bi lahko začeli graditi nov most?

Izdelano imamo vso projektno dokumentacijo. Zdaj čakamo le še denar. Ocena projektantov je, da bo potrebnih več kot štiri milijone evrov. Most bomo vključili v popis škode po poplavah. Zakaj bi občina sama nosila breme, če mostu ni načel samo promet, ampak tudi voda? Za projekt si bomo zato prizadevali dobiti denar iz vreče za odpravo posledic poplav. Če bi ta most gradili zgolj z lastnimi sredstvi, bi morali črtati gradnjo predvidene kanalizacije in vodovodnih sistemov ter pločnik ne samo v Grižah, ampak tudi kje drugje. Ko bomo prejeli denar, bomo začeli takoj graditi.

Kot da poplava ne bi bila dovolj, so se nad Občino Žalec zgrnili črni obliki tudi na področju denacionalizacije. Plačati mora kar visoko odškodnino. Zakaj točno gre?

Občina mora denacionalizacijskim upravičencem družine Gorjup plačati 1,9 milijona odškodnine za graščino v Arji vasi. Denacionalizacijski upravičenci so občino tožili, ker graščine niso mogli uporabljati, občina pa naj bi najemnikom v graščini ta čas zaračunavala tržno najemnino, kar ni bilo res, saj so v njej bivali ljudje s socialnega dna. Upravna enota je postopek vodila 17 let. Občina Žalec je zavezanka za plačilo odškodnine žal samo zato, ker je nepremičnina na njenem območju. V šali pravim, da še dobro, da je v naši občini in ne na primer v Taboru, kjer je to znesek skoraj celotnega občinskega proračuna. Občina Žalec se je več let bojevala in izkoristila vsa pravna sredstva. Če je ne bi zastopali najboljši odvetniki, bi bila ta odškodnina približno šest milijonov evrov. Nisem proti denacionalizaciji, a država bi morala takrat oblikovati sklad, iz katerega bi poplačala vse odškodnine. Ne pa da so zdaj te na plečih lokalnih skupnosti.

Na žalost so poplave posredno vplivale tudi na dokončanje novega vrtca v središču Žalca.

Najprej smo načrtovali, da bi nov vrtec lahko začeli uporabljati do konca septembra. A je tudi ta na žalost žrtev poplav. Ob tem, da je bilo že julija slabo vreme, kar je oviralo gradnjo. Zaradi vsega tega bomo morali predajo stavbe zamakniti za približno mesec in pol. V vrtcu je prostora za devet oddelkov. Vanj se bodo otroci selili postopoma. Z novo vrtčevsko zgradbo bomo komaj dosegli normativ, ki predpisuje tri kvadratne metre prostora na otroka. Glede na to, da se pri nas stanovanja prodajajo kot sveže žemljice, se bojim, da bomo morali čez dve leti spet graditi kakšen vrtec.

Zgradba starega vrtca na Ponikvi je od potresa v Petrinji na Hrvaškem neprimerna za bivanje. Kako daleč je projektiranje tamkajšnjega novega vrtca?

Vrtec je bil po potresu dodatno poškodovan do te mere, da so se pokazale razpoke. Preselili smo ga v Slomškov dom, ki je v lasti Župnije Ponikva. Občina je naročila izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo nove zgradbe. Malo jo je pri tem ovirala tudi pridobitev zemljišč za potrebno gradnjo.

Bodo posledice poplav kakorkoli vplivate tudi na načrte s Centrom Golding?

Občina je računala na denar, ki bi ga pridobila s pomočjo razpisov, s katerim bi lahko zgradbo nekdanjega hotela začela potopoma prenavljati. Bojim se, da bo občina morala del denarja, ki ga je sicer nameravala vložiti v njegovo obnovo, preusmeriti v druge projekte, povezane z odpravo posledic po poplavi. Tako bomo vsaj za nekaj časa opustili tudi misel o gradnji bazena. Tudi preureditev osrednjega športnega igrišča bo morala še nekaj let počakati. Za vsak projekt bomo morali dobro premisliti, ali je nujno potreben ali ne. Bojim se, da v tem času, ko govorimo o milijardni škodi, državni razpisi za kulturno-turistične projekte ne bodo prav pogosti. Temu se bomo moral prilagoditi tudi mi. (Foto: Andraž Purg)