KD Antona Aškerca Rimske Toplice

Kulturno društvo Antona Aškerca Rimske Toplice sodi med pomembne ustvarjalce kulturnega utripa v kraju. Njegovo delovanje je tesno prepleteno z dediščino pesnika, po katerem nosi ime. Jubilej, ki so ga v kulturnem društvu obeležili z nedavno slovesnostjo, ni le priložnost za praznovanje, temveč tudi za pogled nazaj, k bogati tradiciji, ki jo društvo neguje že skoraj stoletje, ter za snovanje načrtov.

Kulturno društvo (KD) Antona Aškerca je bilo ustanovljeno z namenom ohranjanja kulturne tradicije Rimskih Toplic in spomina na pesnika Antona Aškerca, ki je bil rojen na bližnjem Globokem, medtem ko je otroštvo in mladost preživel v sosednjih Senožetih. Društvo je nastalo kot odgovor na potrebo po organiziranem kulturnem življenju v kraju z bogato literarno in zgodovinsko dediščino.

Bojana Avguštinčič

Korenine, ki segajo v 19. stoletje

Čeprav je bil uradni ustanovni občni zbor KD leta 1946, začetki organiziranega kulturnega delovanja v Rimskih Toplicah segajo že v konec 19. stoletja, ko so se začeli oblikovati prvi zborovski sestavi. Ob zborovskem petju so kraj bogatile tudi gledališke skupine, ki so uprizarjale igre, kot je znamenita Črna žena. Gledališka skupina je bila dejavna do sedemdesetih let minulega stoletja in je uprizorila številne igre ter spevoigre, nato je zaradi različnih okoliščin počasi zamrla. Ves ta čas je ostal trden steber društva moški pevski zbor, ki je do leta 2005 deloval pod dolgoletnim vodstvom Julija Goriča, nato je dirigentsko palico prevzela Polona Tanšek Aškerc.

KD Antona Aškerca danes združuje več sekcij, ki skupaj ustvarjajo raznolik in bogat kulturni program. Poleg članov moškega pevskega zbora, vokalnega sestava Rimljanke in članic etnoskupine Stari časi združuje tudi člane v literarno-recitacijski skupini in člane gledališke sekcije.

Med pesmijo, besedo in potjo

Društvo je glavni organizator številnih kulturnih dogodkov v Rimskih Toplicah in okolici. Rojstni dan pesnika (9. januar) v društvu tradicionalno obeležijo z literarnim večerom na Aškerčevi domačiji, na katerem gostijo znane pesnike in pisatelje ter društva iz drugih krajev. Ob slovenskem kulturnem prazniku pripravijo proslavo. Jeseni na Aškerčevi domačiji gostijo srečanje pevskih zborov. MPZ KD Antona Aškerca z več kot stoletno tradicijo in Ženski pevski zbor Rimljanke v goste povabita zbore iz drugih občin. Letošnje srečanje bo 13. septembra.

Nik Jarh

Leta 2001 je kulturno društvo prevzelo tudi organizacijo Pohoda po Aškerčevi poti, ki je iz šolskega projekta učencev in delavcev OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice prerasel v prepoznavno kulturno-pohodniško prireditev. Z njim v KD obeležujejo dan smrti Antona Aškerca (10. junij). Pot je speljana skozi kraje, ki so najtesneje povezani s pesnikovim otroštvom in z njegovim odraščanjem. Pohod se konča s kulturno prireditvijo na Aškerčevi domačiji v Senožetih, pri čemer program sooblikujejo priznani kulturni ustvarjalci (gostje so že bili Matjaž Kmecl, Ciril Zlobec, Tone Pavček, Tomo Korošec, Tone Partljič ...). Letošnji Pohod po Aškerčevi poti bo jubilejni, trideseti. Slavnostna govornica na prireditvi ob koncu pohoda bo bibliotekarka Knjižnice Šmarje pri Jelšah Mateja Žagar.

Aškerčevo leto jubilejev

V letošnjem, jubilejnem letu je kulturno društvo še posebej dejavno, saj zavzeto sodeluje pri obeleževanju Aškerčevega leta. Bilo je tudi pobudnik razglasitve Aškerčevega leta 2026. Pesnikovo bogato literarno zapuščino ter njegov pomemben prispevek k slovenski kulturi, literaturi in narodni zavesti bo počastilo z vrsto dogodkov. Ob že izvedenih Aškerčevem večeru, zimskem Pohodu po Aškerčevi poti, proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku in slovesnosti ob 80-letnici kulturnega društva bo maja sledila tradicionalna prireditev Mlada poezija, na kateri bodo mladi ustvarjalci iz Osnovne šole Antona Aškerca predstavili svoje pevske in pesniške talente. Konec maja bodo v kulturnem društvu obeležili 70-letnico spominske sobe in štirideset let delovanja muzeja na Aškerčevi domačiji v Senožetih. Takrat bo dramska sekcija Kulturnega društva Miklavž prvič uprizorila Aškerčevo literarno delo Tujka. 13. junija bo sledil jubilejni pohod po Aškerčevi poti.

Po besedah podpredsednice KD Antona Aškerca Milene Suhodolčan želijo vzpostaviti tudi Aškerčevo literarno pot ter v Rimskih Toplicah postaviti Aškerčevo knjigobežnico.

Skrb za dediščino Antona Aškerca

Pomemben del identitete društva je skrb za ohranjanje dediščine Antona Aškerca. Leta 1956 je MPZ prvič izvedel vokalne priredbe treh Aškerčevih pesmi, kar je postalo pomemben mejnik v zgodovini zbora. Leta 2006 je društvo na Globokem postavilo obeležje na mestu pesnikove rojstne hiše, šest let kasneje je uredilo prijeten park za obiskovalce. Društvo je leta 2002 sprejelo tudi prepoznaven logotip, ki krasi vabila, plakate, članske izkaznice in druge publikacije.

Nik Jarh

V KD Antona Aškerca skromno pravijo, da si člani društva nesmrtnosti (za razliko od njihovega rojaka Antona Aškerca) verjetno ne bodo prislužili. A to tudi ni njihov cilj. Želijo si predvsem, da bi se v njihovem delu odražale misli in vrednote pesnika, ki je bil zvest svojemu narodu in jeziku. »Mi smo manj goreči, kot je bil Anton Aškerc, a si prizadevamo, da bi se njegove misli in vrednote zrcalile v dejanjih našega kulturnega društva,« pravijo člani KD Antona Aškerca Rimske Toplice.

Kot je ob odprtju Aškerčevega leta poudaril predsednik KD Antona Aškerca Rimske Toplice Matjaž Aškerc, njegov prednik Anton Aškerc še vedno živi. »Živi v vsaki naši misli, ki teži k svobodi, in v vsakem dobrem delu, ki ga storimo za svojo domovino. Živi, ker se ni bal biti izobčenec zaradi svojih prepričanj. Živi, ker je kot ljubljanski mestni arhivar razumel, da kdor ne pozna svoje preteklosti, nima vizije. Živi, ker njegovi verzi niso prašni muzejski eksponati, ampak živ, utripajoč upor proti neumnosti in mračnjaštvu,« je poudaril in dodal, da letos ne obeležujemo le 170-letnice pesnikovega rojstva, ampak slovensko samozavest, kritično misel in moč besede, ki preživi stoletja.