Tudi verska prepričanja otrok vplivajo na jedilnike v šolah in vrtcih
»Verska in etična prepričanja otrok je treba obravnavati enakovredno drugim osebnim okoliščinam, kot so zdravstveni razlogi,« pravi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Kako to upoštevajo šole in vrtci na Celjskem? Lobnik je namreč Ministrstvu RS za vzgojo in izobraževanje podal priporočila za ureditev prehrane v vrtcih in šolah tako, da bodo upoštevane tudi osebni okoliščine vere ali prepričanja otrok in mladostnikov.
»Odnos do muslimanskih otrok v šolah je problematičen, saj so kršene njihove pravice do veroizpovedi, kadar jim ne napišejo, kaj je v obrokih, da bi se hrani, ki je zanje po veri prepovedana, izognili oziroma da bi jim starši lahko pravočasno pripravili drugo možnost. To kaže na versko nestrpnost, za katero v sodobni slovenski družbi ni prostora,« je ob izdaji priporočila zapisal Lobnik.
V priporočilu je navedeno, da je analiza stanja, ki jo je leta 2024 opravila Islamska skupnost v Sloveniji, pokazala, da v praksi prihaja do neenakosti pri zagotavljanju prehrane, zlasti za otroke, ki zaradi vere ali etičnih prepričanj ne uživajo svinjine. Hkrati ugotovitve kažejo odstopanja od smernic ter pomanjkljivo transparentnost jedilnikov in neustreznost nadomestnih obrokov.
»Takšne okoliščine lahko vodijo v občutke izključenosti in diskriminacije ter negativno vplivajo na celostni razvoj otrok. Ugotovitve analize kažejo, da je rdeče meso, vključno s svinjino, na jedilnikih pogosto prisotno v večji meri, kot to določajo smernice,« je še navedeno v priporočilu.
Kako je z vegetarijanstvom in veganstvom?
»Ni samo vera, ki ljudem narekuje drugačno prehrano. To je lahko tudi veganstvo, ki so mu ponekod v tujini že dali status osebne okoliščine kot prepričanja,« pojasnjuje Lobnik. »Treba je spoštovati tudi takšno osebno prepričanje in v skladu z zmožnostmi omogočiti ustrezno prilagoditev prehrane.«
Ministrstvu je priporočil, naj vse vrtce, šole, zavode za otroke s posebnimi potrebami in center šolskih in obšolskih dejavnosti pozove, naj pri pripravi jedilnikov upoštevajo omejitve otrok zaradi njihove vere ali prepričanja, kot je na primer veganstvo.
Zagovornik se je v priporočilu zavzel za pravočasno objavo jedilnikov z natančno navedbo sestavin obrokov in za možnost odjave od obroka ter za možnost lastne prehrane, kadar ustrezne prehrane ni mogoče zagotoviti. Omogočanje pravočasne odjave obrokov in prinašanja lastne prehrane v zavod naj bi bil pomemben element omogočanja razumne prilagoditve.
»Ustrezna prehrana v vzgojno-izobraževalnih ustanovah tudi ni zgolj organizacijsko vprašanje, temveč pomemben vidik enake obravnave otrok in mladih ter njihovega dostojanstva,« Lobnik še piše v priporočilu ministrstvu.
Šole: zadržkov ni, vendar ni niti kadrovskih niti finančnih zmožnosti
Nekaterim večjim osnovnim šolam na Celjskem smo poslali vprašanje, kako so pri njih glede na število otrok urejene prilagoditve prehrane. Hkrati nas je zanimalo, koliko otrok ima prilagojene jedilnike na podlagi zdravstvenih razlogov in verskih ali prehranskih prepričanj.
Ravnatelji skoraj vseh šol opozarjajo, da je treba predvsem področje prehrane zaradi verskih in prehranskih prepričanj sistemsko bolje urediti, medtem ko so jedilniki zaradi zdravstvenih stanj otrok zdaj že prilagojeni tako, kot morajo biti.
V celjski Osnovni šoli Lava je petsto učencev, od tega ima zdravstvene diete od dvajset do petindvajset otrok. Ravnateljica Marijana Kolenko dodaja, da dosledno upoštevajo vsa zdravstvena priporočila za otroke z različnimi težavami in posledično z dietami.
»Že več kot osemnajst let imamo izbirni način prehranjevanja (solate, priloge, sladica), kar pomeni, da lahko učenci izbirajo med različnimi prilogami in solatami (najmanj dve vrsti). Že več kot deset let imamo zeleni dan, dan brez mesa, kar pomeni, da lahko učenci, ki ne jedo mesa, prav tako dobijo kakovosten obrok. Nimamo prilagoditev za vegetarijance in vegane, saj je to le prehranska odločitev posameznih družin in nima povezave z zdravjem," dodaja.
"Prav tako imamo več poudarka na različnih vrstah mesa (svinjino le nekajkrat na leto). Posamezniki, če imajo verske zadržke, se prav tako kakovostno prehranjujejo, a izpustijo meso, če ga ne jedo. Izpostavljam, da tudi veliko drugih otrok ne je vsega in izpuščajo tiste vrste hrane, ki je ne jedo,« še pojasnjuje Kolenkova.
Zapletov pri tem nimajo. V III. osnovni šoli Celje imajo 433 otrok, za trinajst pripravljajo diete. Smernice za prehrano v šoli upoštevajo in dodajajo, da imajo učenci na voljo celoten obrok pri kosilu: juho, glavno jed (ločeno meso in prilogo) in solato.
Vsak učenec vzame, kar izbere. Dodajajo, da šola lahko organizira tudi druge oblike šolske prehrane v okviru možnosti in po dogovoru s starši. Tudi v tej šoli pravijo, da jih pri upoštevanju želja staršev glede priprave vegetarijanskih/veganskih obrokov omejujejo kadrovski, organizacijski in finančni pogoji dela.
»Tudi v Sloveniji živijo otroci, pripadniki različnih verskih skupin, katerih starši si želijo, da bi šole organizirale šolsko prehrano tako, da bi bila prilagojena njihovi veri in prepovedi uživanja neke vrste mesa. Starši od šole to lahko zahtevajo in šola otrokom prilagojene obroke v okviru svojih zmožnostih sicer lahko zagotovi, vendar ni dolžna ugoditi njihovim zahtevam,« poudarjajo v vodstvu omenjene šole.
Ne le prilagajanje jedilnikov, ampak tudi priseljencev
Glede pobude, da bi šole morale zagotavljati enake pogoje za prehrano tudi za otroke z drugačnimi verskimi prepričanju, izpostavlja, da za prehrano v teh primerih poskrbijo najprej starši in otrok ne izpostavljajo v razredih, v katerih otroci uživajo enotne obroke.
»Če lahko obrok zaužijejo v šoli, se morajo doma dogovoriti, kaj lahko jedo, česa ne morejo (smejo) jesti, in upoštevajo ta del tveganja. Celoten šolski sistem se ne more prilagajati in širiti obsega dela ter večati finančnih stroškov zato, da bodo imeli otroci z verskimi posebnostmi enake možnosti – a poudarjam, da se lahko v danih pogojih z nekoliko omejitvami prehranjujejo tudi ti,« dodaja Kolenkova.
Pojasnjuje, da je v državi, v kateri družine nameravajo ostati, pomembno, da se prilagodijo tisti, ki se odločijo za to državo: »Država – nova domovina – seveda išče možnosti za izboljšave tudi na področju prehrane v javnih šolah in vrtcih, a ne na račun lastnih prebivalcev. Javne šole in vrtci smo ustanove, v katerih se trudimo upoštevati številne različnosti, a nismo samopostrežni hoteli, v katerih lahko dobi vsak, kar si želi.«
Kje so sistemska pravila?
Ravnateljica OŠ Primoža Trubarja Laško Mateja Škorja pravi, da prilagajajo jedilnik na podlagi zdravstvenih razlogov. Pri uvedbi diete za nekega otroka upoštevajo izključno potrdila zdravnikov. Trenutno ima od 778 učencev različne diete 24 otrok, težav pri tem nimajo.
»Menim, da v šolah organizatorji prehrane v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja v šolah skrbijo za uravnoteženo prehrano otrok, ki je tudi nujna za pravilen razvoj in rast otrok,« dodaja Mateja Škorja.
V šentjurski osnovni šoli Frana Malgaja je trenutno šeststo otrok, kot pravi tamkajšnji ravnatelj Jure Radišek, prilagojene obroke zagotavljajo le na podlagi zdravstvenih razlogov, in sicer za 33 učencev: »Ob tem poudarjam, da so zdravstveno utemeljene diete zaenkrat edine sistemsko jasno opredeljene in obvezne.«
Dodaja, da so pri drugih oblikah prilagoditev iskali rešitve, s katerimi so želeli v največji možni meri upoštevati potrebe učencev, in da je tovrstnih potreb vedno več. To po njegovem mnenju odpira vprašanja enakosti, preglednosti in izvedljivosti, saj brez jasnih pravil hitro prihaja tudi do očitkov.
»Ob tem se pokaže, da rešitve brez enotnih pravil hitro vodijo v nejasnosti in različna pričakovanja. Če se nekatere prilagoditve uvajajo za ene skupine, se razumljivo pojavijo tudi pričakovanja drugih. Zato menim, da to področje potrebuje jasna, enotna in sistemska izhodišča, ki bodo veljala za vse šole enako. Do takrat je pomembno, da šole zagotavljamo pregleden in enoten sistem prehrane za vse učence ob doslednem upoštevanju zdravstveno utemeljenih diet. Če bo področje dodatno urejeno, bo moralo biti to jasno opredeljeno na ravni države z ustreznimi kadrovskimi, organizacijskimi in finančnimi pogoji za izvedbo, še pojasnjuje Radišek o prilagoditvi jedilnika na podlagi verskih prepričanj.
Dodatne obremenitve
Tudi Vojin Mlinarević, ravnatelj OŠ Frana Roša, pojasnjuje, da jedilnike prilagajajo izključno na podlagi ustreznih zdravniških potrdil. »Prilagoditev jedilnikov zaradi verskih ali prehranskih prepričanj (vegetarijanstvo, veganstvo) ne izvajamo, saj to predstavlja dodatno organizacijsko in kadrovsko obremenitev ter prinaša višje stroške,« še dodaja.
»Glede prilagajanja jedilnikov na podlagi verskih in prehranskih prepričanj menim, da je razumevanje teh potreb pomembno, vendar šole zaradi omejenih kadrovskih in finančnih zmožnosti težko zagotavljamo več različnih jedilnikov vsak dan. Načeloma nimamo zadržkov do teh oblik prilagajanja, vendar jih v praksi zaradi navedenih omejitev ne moremo sistemsko uvajati,« je še omenil Mlinarević.
V Osnovni šoli Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah pravijo, da je na podlagi verskih prepričanj jedilnik prilagojen 65 učencem, ki za malico ne dobivajo svinjine.
Zaradi prehranskih prepričanj vegetarijansko oziroma vegansko prehrano prejemata dve učenki, trideset učencev ima za prilagojene jedilnike zdravstvene razloge. V tej šoli je sicer 598 učencev. »Prilagajanja jedilnikov je vedno več, prav tako diet. V šolo prihajajo otroci, ki marsikaterega živila ne poznajo in ne jedo,« pravijo v šoli.
V šoli tudi omenjajo, da je potreb po prilagojenih jedilnikih vedno več, a da kuhinja ni primerna za izvajanje različnih diet.
»Manjkajo prostori, v katerih bi diete lahko dovolj ustrezno pripravljali, kar pomeni ločene prostore. Manjka tudi osebje. Zdaj je tako, da kuharice naredijo najboljše iz tega, kar imajo, da zadostijo vsem potrebam. Kar zadeva versko prepričanje: za malice imamo poskrbljeno, kadar je svinjina na jedilniku, posebej obroka ne pripravljamo. Učenci lahko vzamejo druge jedi – ponavadi so to juha, priloga in solata, pri čemer lahko kosilo za ta dan odjavijo,« še omenjajo v šoli.
Več prilagojene prehrane, več stroškov
Vsaka dodatna prilagoditev jedilnikov pomeni višje stroške, posledično tudi več organizacije in dodatnega dela. Ravnatelji šol in vrtcev pravijo, da so še posebej zahtevni primeri, pri katerih za manjše skupine pripravljajo ločeno hrano.
Ker je prilagajanj na področju prehrane vsako leto več, to za šolske kuhinje, načrtovalce ter pripravljavce obrokov hrane predstavlja vedno večjo obremenitev tako časovno kot tudi finančno.
»Predvsem bi morali nujno ponovno pregledati normative za pripravo obrokov (zajtrkov, malic, kosil, sadne in mlečne malice …), da bi razbremenili zelo obremenjeno kuhinjsko osebje. Kadar šole sledimo smernicam priprave zdravih šolskih obrokov, je dela s svežo zelenjavo in z drugimi vrtninami veliko več kot kadar se zatekajo k instantnim živilom (ki so hitro pripravljena in zahtevajo manj dela),« pojasnjuje ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko.
»V zadnjih letih se pogoji dela, spremenjene okoliščine širijo, število zaposlitev in obremenitve pa so vedno večje. Tisti, ki predlagajo izboljševanje standardov (v tem primeru upoštevanje verskih in prehranskih prepričanj), morajo šolam najprej zagotoviti pogoje v vseh pogledih, v nadaljevanju pa se lahko tudi šole prilagodimo novim zahtevam. Od šol pričakovati prilagajanje na tem področju brez ustreznih rešitev in pogojev je nepošteno in nepravično do zaposlenih,« še dodaja Kolenkova.
Ravnatelji še omenjajo, da so višji stroški povezani tudi z nabavo specifičnih živil, za kar zavodi praviloma ne prejemajo dodatnih finančnih sredstev, temveč jih zagotavljajo znotraj proračunskih omejitev. Tudi v vrtcih dodajajo, da so stroški povezani tudi z nujnostjo zagotavljanja ločene opreme in posod za pripravo in prevoz, kar je nujno za varnost in preprečevanje navzkrižnih kontaminacij.
Vrtci: ravnotežje med različnostjo in zmožnostmi
Niso samo šole tiste, ki prilagajajo jedilnike. Posebej pozorni pri tem, še posebej kadar gre za zdravstvene razloge, morajo biti v vrtcih, ko se pri otrocih pojavljajo obolenja, ki zahtevajo ustrezno prehrano. Kako je torej s prilagoditvami jedilnikov v vrtcih?
V vseh treh javnih vrtcih Mestne občine Celje je približno 1.618 otrok. V vsakem vrtcu je približno trideset otrok z dieto. Gre za Vrtec Anice Černejeve, Vrtec Zarja ter Vrtec Tončke Čečeve.
»Na področju prehrane smo dolžni upoštevati veljavno zakonodajo in smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Na podlagi potrdila o medicinskih razlogih za diete vedno zagotovimo ustrezno dietno prehrano, pri čemer moramo upoštevamo diete, ki jih predpišejo specialisti, ne pa tudi tistih, ki jih predpiše splošni zdravnik. Vsi postopki temeljijo na dogovorih s starši in ustrezni dokumentaciji, pri čemer večjih zapletov praviloma ni, saj se sproti usklajujemo, občasno se zaradi zapletenosti priprave obrokov pojavljajo organizacijski in strokovni izzivi,« nam je odgovorila povezovalka Odbora za povezovanje javnih vrtcev MOC Mojca Meke.
Vsako prilagajanje ni mogoče
»Jedilnikov glede na verske, vegetarijanske in veganske zahteve ne prilagajamo. V vrtcu otrok s hrano ne silimo, temveč jim obroke ponudimo na način, ki omogoča izbiro. Hrana je postrežena ločeno na krožniku, otroci imajo v okviru posameznega obroka na voljo različne sestavine (npr. priloge, kruh, juhe, zelenjavo), zato lahko izberejo, kaj bodo zaužili. V starejših oddelkih si otroci hrano tudi sami postrežejo, kar pomeni, da niso nikoli brez izbire,« še dodaja Meketova.
Hkrati v javnih celjskih vrtcih dodajajo, da vsako prilagajanje jedilnikov ni mogoče: »Organizacija vrtčevske prehrane je namreč zapleten sistem, ki deluje v okviru omejenih kadrovskih, prostorskih in finančnih zmožnosti. Vsako dodatno prilagajanje bi zahtevalo dodatno zaposlovanje kuhinjskega osebja in organizatorjev prehrane, povečanje delovnih prostorov ter nabavo dodatnih pripomočkov, opreme in naprav, kar bi zvišalo tudi ceno obroka. Zato si prizadevamo iskati ravnotežje med spoštovanjem različnosti in zmožnostmi sistema.«
Sistemska ureditev zahteva več stvari
V Vrtcu Žalec je 832 otrok, diete na podlagi zdravstvenih razlogov pripravljajo za 32 otrok.
»Te diete so predpisane na podlagi zdravstvene dokumentacije in jih dosledno upoštevamo. Prilagoditve zaradi prehranskih prepričanj (npr. vegetarijanstvo, veganstvo) v naši ustanovi trenutno niso izražene v večjem obsegu. V posameznih primerih verskih prepričanj iščemo razumne in organizacijsko izvedljive rešitve, ki ne posegajo v osnovno sestavo jedilnika, temveč se praviloma nanašajo na prilagoditve izbora posameznih živil,« pravi ravnateljica Vrtca Žalec Natalija Starič Žikić.
Omenja, da v zadnjih letih opažajo postopno povečevanje potreb po prilagojenih jedilnikih, predvsem na račun zdravstvenih diet, a tudi prehranskih in etičnih prepričanj.
»Spoštovanje verskih in etičnih prepričanj je pomembno in ga v vzgojno-izobraževalnih zavodih v okviru svojih zmožnosti tudi upoštevamo. Organizacija prehrane predstavlja zapleten sistem, ki vključuje strokovne, kadrovske, organizacijske in finančne vidike, zato teh prilagoditev ni mogoče v celoti enačiti z medicinskimi dietami, ki so neposredno povezane z zdravjem otrok. Vsaka dodatna prilagoditev zahteva skrbno načrtovanje, ustrezna znanja ter zadostne vire. Za dolgoročno zagotavljanje vključujoče in hkrati varne ter kakovostne prehrane je zato nujen celosten sistemski pristop, ki bo poleg priporočil vključeval tudi ustrezno kadrovsko, finančno in strokovno podporo vzgojno-izobraževalnim zavodom,« še pojasnjuje ravnateljica žalskega vrtca.
V najvišjo korist otroka
V Vrtcu Šentjur nimajo otrok, ki bi imeli prilagojen jedilnik na podlagi verskih ali prehranskih prepričanj. Od 817 otrok je 54 takšnih, ki imajo diete zaradi zdravstvenih razlogov.
»Prilagoditve jedilnikov pri medicinskih dietah dosledno upoštevamo celo obdobje vključitve otroka v vrtec, seveda dokler je dieta potrebna. Vedno sodelujemo s starši in upoštevamo zdravniška navodila. Večjih zapletov do zdaj nismo beležili. Največ izzivov nam predstavljata organizacija priprave obrokov in prevoz,« pravi ravnateljica Vrtca Šentjur Vesna Tofant.
»Vrtec Šentjur deluje na enajstih lokacijah, kar organizacijo prehrane dodatno otežuje. Prehrano delno pripravljamo centralno in jo v posamezne enote tudi vozimo, na nekaterih lokacijah jo za nas zagotavljajo osnovne šole,« dodaja Tofantova in omenja, da v zadnjih letih opažajo izrazit porast števila prilagojenih jedilnikov, tudi zahtevnost diet se stopnjuje.
»Pri zdravstvenih razlogih so prilagoditve nujne in jih dosledno upoštevamo. Pri drugih oblikah prehranskih ali verskih prepričanj je treba iskati ravnotežje med željami staršev, strokovnimi smernicami in našimi zmožnostmi. Naše izhodišče je, da otrok v najzgodnejšem, razvojno najbolj občutljivem obdobju predvsem potrebuje kakovostno, uravnoteženo prehrano za optimalen razvoj. Prizadevamo si za odprt dialog s starši ter za rešitve, ki so v največjo korist otroka,« še zaključuje Tofantova.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
