Zala Miklavc z Vranskega niza uspehe v ju-jitsu
Nedavno je na evropskem prvenstvu v Grčiji prepričljivo osvojila tudi naslov evropske prvakinje v kategoriji do 21 let v borbi žensk nad 70 kilogrami.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Osemnajstletna Zala Miklavc izjemne dosežke v ju-jitsu niza že dlje časa. Potem ko je pred tremi leti v svoji kategoriji postala balkanska prvakinja, je v zadnjih letih na najvišje stopničke stopala tudi na evropskih, mednarodnih in svetovnih prvenstvih. Nedavno je na evropskem prvenstvu v Grčiji prepričljivo osvojila tudi naslov evropske prvakinje v kategoriji do 21 let v borbi žensk nad 70 kilogrami, kar ji daje odlično popotnico tudi za nadaljnje cilje.
»Zelo sem vesela, da mi je uspelo premagati tekmice in zmagati. Zagotovo je moj cilj, da bi se v kategoriji do 21 let nekoč uvrstila še med najboljše tri na svetu,« je uvodoma povedala nadebudna športnica, ki ji bo Občina Vransko ob občinskem prazniku podelila priznanje za izjemne športne dosežke.
Trenira že od majhnih nog
S tradicionalno japonsko borilno veščino ju-jitsu, ki združuje najbolj uporabne tehnike borilnih veščin, kot so udarci, prijemi, meti, blokade in vzvodi, se je Zala Miklavc srečala že pri petih letih. »Že moj oče je treniral karate in ko sem v vrtcu videla list za vpis v tečaj ju-jitsu, sem se želela vpisati. Ker mi je na treningih šlo dobro, prav tako sem se na njih zelo zabavala, sem se odločila, da bom ostala v tem športu. In po trinajstih letih še vedno rada hodim na treninge,« uvodoma pove osemnajstletnica, ki to borilno veščino že od majhnih nog trenira pri Klubu borilnih veščin Fudoshin.
Od tehnike do borbe
Čeprav je ju-jitsu individualen šport, je Zali pri treningih najbolj všeč, da so člani ekipe močno povezani. »Ker treniram s prijatelji, je vse bolj zanimivo. Enako velja za udeležbe na tekmovanjih. Povsem drugače je, če si tam sam ali imaš ob sebi prijatelja. K temu, da rada obiskujem treninge, zagotovo pripomorejo tudi super trenerji, ki nas vse vedno podpirajo,« pove in pojasni, da ju-jitsu – čeprav gre za zgodovinsko moški šport – v njihovem klubu trenira celo malo več žensk kot moških. »Pri mlajših članih je razmerje med spoloma približno enako, pri starejših nas je več žensk, kar je super za družbo,« nasmejano pripomni novopečena evropska prvakinja.
Na tekmovanjih v ju-jitsu je najprej rada tekmovala v prikazovanju tehnik, a se je zaradi večje razgibanosti kmalu odločila, da se bo posvetila borbam. »Pri tehnikah sta pomembna znanje in natančnost pri izvedbi, borbe so na drugi strani veliko hitrejše in bolj razgibane. In ravno zaradi različnih situacij, v katerih se lahko tekmovalec znajde med borbami, so mi te veliko bolj zanimive,« pove Zala, ki je na tekmovanju v judu na najvišji stopnički stala že pri sedmih letih. A vidnejše rezultate v ju-jitsu niza predvsem v zadnjih treh letih.
Potem ko je leta 2023 v Črni gori na balkanskem prvenstvu v ju-jitsu v svoji kategoriji postala balkanska prvakinja, je leto kasneje prvič nastopila tudi na evropskem prvenstvu v Romuniji in v svoji kategoriji osvojila bronasto medaljo. V naslednjih letih se je udeležila več tekmovanj, med drugim je leta 2024 prvič tekmovala tudi na svetovnem prvenstvu v Grčiji, na katerem je zasedla peto mesto, naslednje leto je na svetovnem prvenstvu na Tajskem v kategoriji do osemnajst let v borbi žensk nad 70 kilogrami osvojila bronasto medaljo in prvič stopila na zmagovalni oder najboljših na svetu.
V Grčiji nepopustljivo premagala nasprotnice
Nedavno je na marčevskem evropskem prvenstvu v Heraklionu na Kreti, na kateri se je zbralo več kot dva tisoč tekmovalcev iz tridesetih držav, osvojila še naslov evropske prvakinje v kategoriji do 21 let v borbah žensk nad 70 kilogrami. Svojo izjemno pripravljenost, borbenost in tehnično dovršenost je dokazovala ves čas. Na poti do zlata je namreč nanizala štiri prepričljive zmage.
»Že pred tekmovanjem se mi je na treningih zdelo, da nisem povsem dobro pripravljena, manjkala sem tudi na reprezentančnem treningu. Ko smo s klubom prispeli na prvenstvo, sem si zato rekla, da kar bo, bo. Ko sem na sporedu borb videla, da je moja tekmovalka tudi Grkinja, ki me je na zadnji tekmi močno premagala, sem si mislila, da to ne bo dobro, a se s tem nisem veliko ukvarjala,« je povedala Zala.
V uvodnem dvoboju je najprej predčasno premagala tekmovalko iz Bosne in Hercegovine, ki jo je že poznala. V drugem obračunu je nato na svoje presenečenje predčasno premagala še Grkinjo, zaradi katere jo je najbolj skrbelo. »Ko sem premagala njo, ki se mi je zdela najtežja tekmica, sem si rekla, da lahko pridem do finala in tudi zmagam,« se spominja. In res, v tretji borbi je suvereno premagala še tekmovalko iz Črne gore in se nato uvrstila v finalni dvoboj, v katerem se je pomerila z nemško nasprotnico, ki jo je po neporaženi seriji borb predčasno premagala in zasluženo osvojila naslov evropske prvakinje.
Trdo delo in disciplina
A za vsemi uspehi mlade športnice je veliko trdega dela, discipline in predanosti. Zala treninge ju-jitsa obiskuje šestkrat tedensko, pred sezono se udeležuje še intenzivnih reprezentančnih treningov. »Vsakodnevni treningi so postali rutina in če kakšen dan nimam treninga, sploh ne vem, kaj naj delam, in se zato dolgočasim.« A ker obiskuje tretji letnik srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, ji veliko časa vzame tudi usklajevanje šole, vsakodnevnih voženj domov in treningov. »Na srečo imam treninge vedno po 18. uri, zato lahko po pouku še pravočasno ujamem avtobus za domov. Status športnice mi omogoča tudi, da lahko grem včasih prej od pouka. Ko pridem domov, moram ponavadi že takoj iti na trening, včasih imam vmes še pol ure časa zase. Zelo veliko je vsakodnevnega usklajevanja,« pove.
Kot doda, je izziv tudi usklajevanje šolskih obveznosti, pri čemer se mora včasih odločiti, ali bo šla na trening ali bo raje ostala doma in se učila za šolski test. »O tem smo se doma že večkrat pogovarjali in čeprav mi je ljubše, da grem vedno na trening, moram včasih poslušati starša, ko mi rečeta, da naj kdaj kakšen trening izpustim in se raje učim za šolo. Ker sta oba starša povezana s športom, je vse skupaj lažje, saj bolj razumeta vse obveznosti. Vedno mi stojita ob strani in me podpirata, tako je bilo tudi takrat, ko nisem vedela, ali bi športno kariero še nadaljevala ali bi odnehala,« je povedala Zala, ki je za podporo hvaležna tudi svojemu trenerju Žanu Artlju in drugim trenerjem Kluba borilnih veščin Fudoshin Gotovlje.
Zala je danes prepričana, da v ju-jitsu še ni rekla zadnje besede. V naslednjih letih želi tekmovati še na več evropskih in svetovnih prvenstvih, v kategoriji do 21 let se želi uvrstiti tudi med najboljše tri na svetu. »Ko sem na svetovnem prvenstvu dosegla peto mesto, so mi vsi čestitali za dober rezultat, a sama z njim nisem bila zadovoljna. Vem, kje so moje zmožnosti in kaj še lahko dosežem,« še zaključi Zala, ki nekoč želi postati tudi trenerka ju-jitsa.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
