Andraž Purg

Zveza delovnih invalidov Slovenije je lani junija na zboru članov sprejela sklep, da bo vsak član v vseh društvih, ki delujejo v okviru zveze, prispeval evro v poseben sklad. Ta je namenjen pomoči invalidom v primeru naravnih nesreč. Glede na število članov in društev gre za več kot 60 tisoč evrov. Ta denar čaka oziroma bo čakal na posebnem računu, dokler se kaj ne bo zgodilo. Nekatera društva, tudi na Celjskem, so zaradi takšnega zbiranja denarja ogorčena. »Nismo proti pomoči, saj pomagamo ves čas, ampak proti načinu sprejetja takšnega sklepa in odvzemu denarja društvom. Ta bi s tem denarjem že danes sama pomagala svojim članom tudi pri plačilu rehabilitacije, zdravil, hrane in podobno,« pravijo predstavniki nekaterih društev, s katerimi smo se pogovarjali. Nekatera društva razmišljajo tudi o sodnem sporu z zvezo, saj trdijo, da naj bi bil tak sklep nezakonit.

»Na zboru članov je bilo prisotnih 57 predstavnikov 69 društev, ki delujejo v zvezi. Na podlagi razprave je bila ob predstavitvi letnega poročila za leto 2023 sprejeta soglasna odločitev o zbiranju sredstev za pomoč žrtvam naravnih nesreč, in sicer z oblikovanjem posebnega sklada, v katerega bi se stekal del sredstev. Sklep je bil sprejet brez glasu proti. Prispevek društev delovnih invalidov znaša en evro na invalida. Sklad se imenuje Članarina. Zbrana sredstva so na posebnem stroškovnem nosilcu, sredstva upravlja upravni odbor zveze,« pojasnjuje predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Peter Bršek. Ob tem dodaja, da bodo takšno pomoč lahko uporabili delovni invalidi I., II. in III. kategorije, osebe s telesno okvaro v skladu z zakonodajo oziroma osebe s statusom invalida po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Zbran denar bo zveza na podlagi predloga komisije za socialne in zdravstvene programe in nato tudi na podlagi potrditve v upravnem odboru namenila za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ali kriznih razmerah, kot jih opredeljuje Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Nekatera društva, čeprav so njihovi predstavniki takšen sklep na zboru podprli, so povzdignila glas. Številni predsedniki društev, ki se s takšnim načinom zbiranja denarja ne strinjajo, se ne želijo izpostavljati, saj pravijo, da že tako ali tako finančno životarijo in se bojijo povračilnih ukrepov, če bi se javno izpostavili.

Invalidi potrebujejo pomoč že danes

»S sklepom se ne strinjamo, ker poraba denarja ni vnaprej točno opredeljena. Denar bo ›čakal‹ na posebnem računu, torej bomo čakali, da se kje komu nekaj zgodi, medtem ko naši člani potrebujejo pomoč vsak dan. V času inflacije se nam to zdi neumno. Naše društvo je tudi zavrnilo račun. Donacije so sicer zdaj preimenovali v ›obvezno članarino‹,« so povedali v enem od slovenskih društev delovnih invalidov, ki ne želi biti javno imenovano.

V drugem društvu, ki se prav tako ne želi izpostavljati, je več kot 1.200 članov. »Vsi člani ne plačujejo članarine, kar pomeni, da so nedejavni člani. Kljub temu je zveza izstavila račun glede na skupno število članov, kar pomeni, da smo morali plačati znesek oziroma ›članarino‹, kot jo imenujejo, tudi za tiste, ki niso dejavni. Ker tega zneska zvezi v začetku lanskega leta nismo načrtovali, je imelo društvo ob koncu leta izgubo. Izvajamo osem programov in ta denar bi lahko namenili za karkoli koristnejšega. Lahko bi pripravili srečanje za težje gibljive člane, lahko bi pomagali socialno ogroženim brezposelnim članom, ki živijo sami, ali kakorkoli drugače finančno pomagali članom. Mnogi se ne strinjajo s tem, vendar so raje tiho, ker se ne želijo izpostavljati, saj se bojijo posledic,« so nam anonimno povedali.

Denar »čaka«

Izpostavila se je Dragica Mirnik, predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje. Pravi, da je že tako ali tako od prvega dne, ko je izrazila svoje nestrinjanje, črna ovca, ampak je to ne gane. »Žalosti me način odtegnitve tega denarja društvom. Vsa društva so solidarna, kar se je posebej pokazalo v času ujme, ko smo bili invalidi ves čas povezani in na terenu ter smo finančno pomagali iz lastnega žepa. Ne strinjam se, da zveza društvom odvzame denar in da ta denar čaka na nesrečo, namesto da bi z njim pomagali že danes tistim, ki potrebujejo pomoč. Tudi v našem društvu člani, ki so v domovih za starejše ali nepomični, ne plačujejo članarine, a nam je kljub temu zveza odvzela denar glede na vse člane in ne le glede na število tistih, ki plačujejo članarino. To za naše društvo znaša 1.100 evrov. Ker je bil sklep sprejet lani junija, društva tega stroška niso načrtovala, kar pomeni velik finančni udarec zanje. S tem denarjem bi lahko samo v našem društvu pomagali pri plačilu spremstva invalidom k zdravnikom oziroma pri plačilu terapij, prehrambenih paketov in podobno. To je tisto, kar ljudje potrebujejo že danes. Takoj. Ljudje moramo biti solidarni in smo, članom pomagamo na vsakem koraku, vendar se ne strinjam, da zveza jemlje denar invalidom. Vem, da sem ena redkih iz društev, ki se upa javno izpostaviti, vendar moram jasno poudariti, da je upravni odbor zveze dobil od mene nezaupnico, tudi nekateri moji kolegi in člani drugih društev mu ne zaupajo več,« je jasna Mirnikova.

S sklepom zveze se povsem ne strinja niti zbor članov Medobčinskega društva Žalec. Kot so nam v Žalcu odgovorili, naj bi bil razlog za nestrinjanje predvsem način, kako bi se sklad polnil: »Zaenkrat ni znano, koliko časa se bo sklad polnil oziroma ali je omejen znesek sklada. Nismo pa bili proti skladu, saj je tak čas, da moramo sami poskrbeti zase. Smiselno bi bilo, da posamezno društvo samo nakaže določen znesek skladu glede na finančno poslovanje društva.« V žalskem društvu dodajajo, da zoper zvezo ne bodo ukrepali, a pričakujejo pojasnila. Dodajajo, da zaradi evra na leto noben invalid ne bo postal še bolj ogrožen. Toda celoten znesek glede na število članov v Žalcu znaša 777 evrov, kolikor imajo registriranih delovnih invalidov. S tega stališča v Žalcu navajajo, da bi tak znesek pomenil 35 prehrambenih paketov za socialno ogrožene invalide ali plačilo avtobusnega prevoza za kopalni izlet članov.

Mnogo predsednikov društev moti predvsem način »odtegovanja« sredstev. »Predvsem to, da zveza društvom vzame sredstva, ki so namenjena za delovanje psihosocialnih programov in za delovanje društva, kar je res mogoče formalnopravno zgrešeno, pri čemer niti ni sklad omejen oziroma ni znano, kako dolgo se bo polnil, če ne bo naravnih nesreč,« so neuradno dejali še pri enem društvu, kjer dodajajo, da bi se morali o tem še bolj poglobljeno pogovoriti, preden bi zadevo uvedli v prakso.

Sklep ne moti Medobčinskega društva Šentjur, kjer stališče zveze podpirajo. »Vemo, da se naravne nesreče dogajajo, zato je dobro imeti sklad, da lahko hitro priskočimo na pomoč in pomagamo pomoči potrebnim invalidom ne glede na to, v katero društvo spadajo,« so nam odgovorili. »Delovni invalidi smo res ranljiva skupina, vendar smo soglašali z odločitvijo, saj se zavedamo, kaj pomeni hitra pomoč, ko jo potrebuješ. Časi niso rožnati, zato vsak evro šteje v denarnici, a vendar evro na leto že nekako premoremo in namenimo skladu pomoči za prizadete v naravnih nesrečah,« še dodajajo v Šentjurju.

Odločitve morajo upoštevati

V Zvezi delovnih invalidov Slovenije pravijo, da so poplave leta 2023 invalidom, ki imajo že tako oteženo življenje, povzročile še dodatne stiske, največ v Zgornji Savinjski dolini, na Koroškem in v osrednji Sloveniji. V poplavah je bilo prizadetih več kot 300 članov zveze in njihovih družin, trije člani so izgubili hiše. Ujma je uničila tudi prostore nekaterih društev delovnih invalidov, in sicer v Litiji in Šmartnem pri Lidiji ter v Mežiški dolini. »Društva delovnih invalidov niso imela lastnih sredstev in jih tudi glede na stanje ne bi mogla pridobiti z donacijami, vzpostavila pa so mrežo s prostovoljci, da so bili v stiku z vsemi člani na terenu in so jim pomagali, svetovali, nudili pomoč pri izpolnjevanju obrazcev pri prijavi škode, a tudi fizično pomoč pri urejanju bivalnih prostorov invalidov,« pojasnjuje predsednik zveze Peter Bršek.

Dodaja, da so se v društvih soočali tudi s povečanimi potrebami na področju svetovanja in psihosocialne pomoči. »Zveza se je takoj odzvala in s sklepom upravnega odbora že 10. avgusta namenila 15 tisoč evrov pomoči. Hkrati smo začeli zbirati finančna sredstva, saj menimo, da sta hitra pomoč in ukrepanje ključnega pomena, da ljudje v nesreči ne ostanejo sami ali pozabljeni. Prav tako je zveza pozvala društva k zbiranju denarja na skupnem računu. Društva so se odzvala in zbirala denar na različne načine v okviru svojih dejavnosti in zmožnosti. Zveza je vlogo za finančno pomoč invalidom, ki so bili prizadeti v poplavah, naslovila tudi na Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij – Fiho,« pojasnjujejo v zvezi. Tako je bilo zbranih skoraj 136 tisoč evrov, ki jih je razdelila komisija za socialne in zdravstvene programe v zvezi na podlagi kriterijev. Prav tako Bršek poudarja, da je bilo vprašanje o zbiranju denarja za pomoč invalidov obravnavano na več sejah upravnega odbora in koordinacijskih odborov.

Predstavniki nekaterih društev, s katerimi smo se pogovarjali in ki se ne želijo izpostavljati, poudarjajo, da niso proti pomoči svojim članom, saj jim ves čas pomagajo, a se ne strinjajo z načinom sprejetja in izvedbo takšnega sklepa. Bršek vse očitke zavrača in pravi, da zveza odločitve sprejema z ustrezno večino pri glasovanju v svojih organih, torej po istem načinu kot odločitve v svojih organih sprejemajo društva. »Sprejete odločitve so kljub morebitnemu drugačnemu mnenju dolžni upoštevati vsi člani. Tudi v konkretnem primeru. Nekorektno je, da se nekdo ne udeleži zbora članov, nato – tudi anonimno – kritizira in omalovažuje delo drugih, ki so v to vložili veliko svojega truda, napora in prizadevanj, da bi izboljšali položaj invalidov v družbi,« dodaja Bršek. Pojasnjuje, da se je zaradi odločitve o zbiranju članarine, ki bo namenjena pomoči, med posameznimi društvi in zvezo vzpostavilo dolžniško-upniško razmerje, v okviru katerega društvo zvezi plača ustrezen znesek. »Namesto izvedbe tega plačila je v izogib izvajanju številnih transakcij in s tem povezanih administrativnih obveznosti predvideno računovodsko pobotanje medsebojnih terjatev in obveznosti društev iz naslova članarine ter obveznosti zveze iz naslova plačila dotacij za sofinanciranje društev. Gre torej zgolj za računovodsko operacijo, ki olajša medsebojno poslovanje ter zmanjšuje možnost napak,« dodaja Bršek. Slednji zavrača tudi očitke, da je članarina v neskladju s sprejetim sklepom, ter se pri tem opira na člene iz statuta zveze.

Nezakonit sklep?

Z odgovori pa se izpostavijo v domžalskem društvu delovnih invalidov, ki je izrecno proti takšnemu skladu in poudarja, da je sklep zveza nezakonito sprejela, še več, pričakujejo tudi civilni sodni spor. »S sklepom se nismo strinjali in se nikoli ne bomo. Lani avgusta smo na zvezo naslovili dopis o nezakonitosti sprejetega sklepa in njegove vsebine. Decembra smo zvezi zavrnili predlagano kompenzacijo (pobot terjatev) v delu odtegnjene t. i. ›članarine‹ in januarja vložili predlog za sodno izvršbo. Sodišče je na podlagi verodostojnih priloženih listin predlogu izvršbe ugodilo, a ker sredstev še nismo prejeli, upravičeno domnevamo, da se je ZDIS zoper sklep o izvršbi pritožila, zato pričakujemo reševanje pred sodiščem,« so nam pred dnevi odgovorili iz MDDI Domžale.

V društvu menijo, da je donacija za donatorja prostovoljno in nepovratno darovanje v denarju, blagu ali storitvi, in za prejemnika vračilu nezavezujoč prejemek, vedno izražen v denarni vrednosti, ne glede na obliko: »Dejstvo je, da je o ›članarini‹ predstavnica društva na zboru članov glasovala ›za‹, vendar ta ›članarina‹ ni bila predmet dnevnega reda zbora članov, ni bila v gradivu za sejo zbora članov, o njej se ni nič vedelo, za glasovanje za oziroma proti se v društvu nismo dogovorili, predstavnica oziroma pooblaščena oseba društva na zboru članov sploh ni bila pooblaščena za glasovanje o ›članarini‹. Predstavnica tudi ni zakonit zastopnik društva, razen v okviru pooblastil, danih za glasovanje o zadevah, ki so bile predmet dnevnega reda. Predlagatelj ›članarine‹, to je predsednik zveze, bi moral razširiti predlagan dnevni red, česar ni storil. Tudi v takem primeru bi sprejeti ›članarini‹ ugovarjali, ker gre za vsebinsko nezakonitost, ne samo za pravno,« pravijo v domžalskem društvu.

Spontano sprejeto?

»Zveza je namenska javna sredstva, ki jih FIHO na podlagi vlog društev na javni razpis razporedi za potrebe delovanja invalidskih organizacij, arbitrarno in nasilno odtegnila, ker jih po pogodbi med FIHO in ZDIS slednja prejme na transakcijski račun. Vendar po isti pogodbi ZDIS prejme sredstva kot zastopnik, torej v imenu društev. Zveza je zlorabila pojem članarine kot obveznega (letnega) denarnega prispevka članov organizacije,« so ostri v Domžalah. V društvu jih jasno moti, ker naj bi zveza sredstva FIHO, čeprav jih »z vidika (splošne) zakonitosti sploh ne bi smela, razporedila po nekih skupinah glede na število članov v društvih. To je v nasprotju s pravilnikom, torej nezakonito.«

V domžalskem društvu še navajajo, da ne gre za vprašanje zneska, ampak za vprašanje nezakonitosti. »Gre za nezakonito odtegnitev sredstev, ker članarina ni v temeljnem aktu zveze konkretizirana, sploh pa ni navedena kot obveznost članov. Gre tudi za zlorabo položaja, ker zveza prejme (javna) sredstva, ki jih društvom razporedi FIHO na njen bančni račun in ne nazadnje za kršenje pogodbe, ki je sklenjena med FIHO in ZDIS, ter pogodb, sklenjenih med ZDIS in društvi. Znesek torej ni predmet spora, čeprav je način določanja diskriminatoren, to so vendarle (javna) sredstva Fiho, namenjena za delovanje društva kot invalidske organizacije. Če bi bila ›članarina‹ dejansko opredeljena kot članska (letna) obveznost, bi bila (lahko) tudi iztožljiva pred sodiščem. Enostransko pobotanje terjatev in obveznosti ni nič drugega kot zloraba položaja in moči ZDIS,« so ogorčeni v Domžalah.

Zveza je domžalskemu društvu odgovorila nekoliko drugače kot nam o sprejetem sklepu, in sicer da je bila odločitev o zbiranju sredstev za pomoč žrtvam naravnih nesreč sprejeta »spontano«, a soglasno. Prav tako je zveza društvu odgovorila, da ne gre za denar FIHO, ampak za denar, ki ga društva pridobijo s plačano članarino, in da morajo takšno odločitev spoštovati vsi člani ›ne glede na to, ali se v društvih invalidov s tem strinjajo ali ne‹.