Andraž Purg

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Občina Dobrna je ena tistih slovenskih občin, ki svojo identiteto gradi na tradiciji, zdraviliški dediščini in butičnem turizmu. Od leta 1998 jo vodi župan Martin Brecl. Dobrna z okolico je v tem času doživela temeljito preobrazbo. Območje s skromno infrastrukturo in kolovoznimi cestami je danes urejena skupnost, ki privablja tako obiskovalce kot nove prebivalce. »Dobrna je butičen, lep kraj za življenje in ustvarjanje. Čudovita narava, urejene kmetije in srčni ljudje vedno znova navdušujejo,« ponosno pove župan Martin Brecl.

Hkrati se občina sooča z izzivi sodobnega razvoja. V pogovoru z županom smo se dotaknili pomena turizma za občino, prostorskih omejitev in večjih infrastrukturnih projektov. Župan je odkrito spregovoril o izzivih pri umeščanju nove športne dvorane in o vplivu poplavnih študij na prostorsko načrtovanje.

Turizem Dobrno opredeljuje že stoletja. Tako je občina tudi danes prepoznana kot uspešna turistična destinacija. Kako se to pozna v občinski blagajni?

Najbolj se pozna pri turistični taksi, ki je eden najjasnejših pokazateljev stanja turizma. Na Dobrni smo specifični, ker smo butični in prostorsko omejeni. Južni del Dobrne je ravninski in tam se je občina razvijala, v hribovitih območjih Paškega Kozjaka in drugih naseljih je turizem drugačen. Imamo veliko kolesarskih in pešpoti, zato se turisti ob termalnem oddihu radi tudi rekreirajo. Posebnost našega turizma je, da velik del, več kot petdeset odstotkov, predstavlja zdravstveni turizem in da v terme velik delež ljudi prihaja na okrevanje po operacijah.

Slovenija

Praznik Dobrne v znamenju priznanj in izjemnih dosežkov

Kako usklajujete razvoj turizma s potrebami občanov?

Pred leti smo se lotili strateškega prostorskega razvoja občine in našega turizma. Imeli smo tri projektne skupine – občinsko, naložbeno in skupino Term Dobrna. V njih je sodelovalo približno osemnajst strokovnjakov z različnih področij, od krajinarjev, arhitektov, ekonomistov. Celostno smo »preigrali« prostor in zasnovali Dobrno kot turistično občino, kar je še danes naša usmeritev. Opredelili smo tri lokacijske načrte: zdraviliški kompleks za razvoj hotelov in turistične infrastrukture, območje Novega gradu za družbene dejavnosti in nekaj stanovanj ter središče Dobrne s projekti za prihodnost, vključno s športnim parkom. Te zasnove se držimo tudi v prostorskih načrtih.

Kakšen turizem si želite v prihodnje?

Vlagatelji so naklonjeni butičnemu turizmu in veseli smo, da Dobrna ostaja takšna, kot je bila, da se naša kulturna dediščina ohranja. Množičnega turizma nismo predvideli že v začetnih strategijah. A si želimo še kakšno dopolnitev ponudbe.

Andraž Purg

Občino vodite od njene ustanovitve leta 1998. Kje vidite največji napredek?

V javni infrastrukturi. Včasih smo imeli kolovozne ceste, danes je večina od skupno 85 kilometrov občinskih cest urejenih, od tega je 50 kilometrov asfaltiranih. Veliko škode na cestni infrastrukturi so po neurju leta 2023 povzročili plazovi. Več kot 70 tovrstnih primerov smo zabeležili, od tega od 40 do 60 resnejših. Poškodbe še vedno odpravljamo in jih bomo odpravljali še nekaj časa.

Tudi pri vodooskrbi smo imeli včasih velike težave. Nato smo se sistematično lotili reševanja. Poiskali smo vodne vire, naredili tri vrtine in zgradili dvajset kilometrov vodovodnega omrežja. Danes je vsa občina priključena na javni vodovod. Visoki ekološki standardi so za gospodarstvo, turizem in boljše življenje ljudi pomemben dejavnik v prostoru. Na Dobrni smo v tem času zgradili čistilno napravo in javno kanalizacijsko omrežje na vseh območjih občine, ki gravitirajo na povodje Dobrnice in Klanjščice, skupaj 23,8 kilometra. Tako so danes na javno kanalizacijo in na centralno čistilno napravo priključena vsa ta območja, tudi tista zunaj aglomeracij, kot jih je država predvidela za obvezno ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda, zato se lahko danes v naših vodotokih kopamo kot nekoč.

Napredek je opazen tudi na področje družbenega standarda.

Šolo, vrtec, kulturni dom in knjižnico smo uredili pred približno dvanajstimi leti, skladno s takratnimi standardi. A država ima zelo čudne kriterije pri sofinanciranju gradnje šolskih in vrtčevskih stavb. Šolo smo zgradili pred letom 2012 po takratnih državnih standardih. Glede na demografijo, ki je takrat rasla, smo želeli večjo šolo, vendar nam ministrstvo tega ni odobrilo. Projekt smo usklajevali in ga izvedli tako, kot so zahtevali standardi. Takrat smo prenovili celotno šolo, dogradili kulturni dom in knjižnico. Tudi vrtec smo želeli večji. Dovolili so nam štiri oddelke, mi smo zgradili petoddelčnega.

In danes se kljub temu soočate s prostorsko stisko?

Zaradi teh normativov imamo danes prostorsko stisko v vrtcu in šoli, čeprav smo takrat gradili po zahtevah in predpisih države. Imamo tudi šolsko telovadnico iz leta 1975, ki ob šoli služi tudi potrebam kraja za prireditve in dogodke ter popoldanske rekreacije občanov, vendar vseh teh dejavnosti v danih prostorskih pogojih ni mogoče izvajati.

Zato je občina pripravila projekt rušitve stare telovadnice, dozidave šole in nove tripolne športne dvorane ter dvorane kulturnega doma. Po merilih šolskega ministrstva nam ob trenutnem primanjkljaju 28 učencev (ki bi jih morali še imeti, da bi po njegovih merilih lahko gradili tripolno športno dvorano in šolske prostore za devetletno dvooddelčno šolo) pripada zgolj dvopolna športna dvorana in manj prostorov za šolo. To pri sofinanciranju projekta pomeni zgolj 22,36-odstotni delež namesto sofinanciranja na podlagi kazalnikov razvitosti občin, kot so jih izračunali na Ministrstvu za finance RS za leti 2026 in 2027, kar bi v danem primeru pomenilo 80-odstotno sofinanciranje projekta in zagotovo tudi realno izvedbo.

Andraž Purg

Kljub temu vztrajate pri projektu?

V vseh ruralnih okoljih je večnamenska raba tovrstnih zgradb nujna. Večina občin nima finančnih in drugih možnosti za gradnjo in tudi ne za vzdrževanje dvojnih – občinskih in šolskih stavb – za športne, kulturne in druge dejavnosti javnega pomena. Zato je večnamenska raba edina sprejemljiva in ekonomsko upravičena možnost. Pomembno je, da so tovrstni prostori vsem dostopni, da so zasnovani tako, da služijo rekreacijskim, športnim, šolskim, kulturnim in drugim javnim potrebam občine. Tem ciljem in potrebam bi morali slediti tudi država in resorna ministrstva pri sofinanciranju tovrstnih projektov, saj takšnih stavb ne gradimo vsakih deset ali petnajst let, ko spet postanejo pretesne in zato onemogočajo želen in potreben razvoj športnih, kulturnih in vseh drugih družbenih dejavnosti v občini.

Uresničitev projekta športnega parka ob nizkem sofinanciranju otežujejo tudi nove poplavne študije ...

Gre za to, da so bila v novih poplavnih študijah, ki so bile izvedene po poplavah leta 2023, stavbna zemljišča na novo označena kot poplavna, kar onemogoča umeščanje stavb, kot so šola, kulturni dom in športni center, v prostor. Po novi uredbi tako ne moremo graditi, dokler ne bodo urejeni protipoplavni ukrepi gorvodno. Predvidena sta dva zadrževalnika v Klancu, a postopki trajajo dolgo, tudi zaradi pridobivanja soglasij lastnikov zemljišč. Projekt športnega parka pripravljamo že pet let, a ga zaradi novih omejitev trenutno ne moremo uresničiti.

Radi poudarite, da je v občini Dobrna lepo živeti. To prepoznavajo tudi občani in ljudje od drugod?

Da. Veliko smo naredili na področju ureditve kraja in infrastrukture. Ljudje, ki pridejo po daljšem času k nam, rečejo, kako lepo imamo vse urejeno. Tudi občinski prostorski načrt je pokazatelj tega. Imamo približno sto pobud za gradnjo individualnih hiš. Ljudje želijo graditi in delati tukaj. Morda na Dobrni manjka kakšen mladinski klub ali prostor za druženje mladih. Tudi to imamo predvideno v projektu športnega parka. Tisto, česar v občini nimamo, dobimo v večjih krajih, ljudje iz večjih krajev pa prihajajo k nam »dihat«.

Kje na Dobrni so še možnosti za stanovanjsko gradnjo?

Pri Novem gradu imamo približno deset parcel, ki bi jih bilo treba komunalno urediti. Predvidena je tudi blokovska gradnja za varovana stanovanja. V načrtu je tudi dom za starejše, ki žal ni zaživel, ker je v regiji po kriterijih že preveč domov. Projekt smo prijavili na razpis, vendar so sredstva dobile občine v tistih regijah, v katerih z domovi za starejše niso tako zasičeni, kot smo v celjski. Lokacijski načrt predvideva dom starejših za približno šestdeset stanovalcev.

Trenutno na Dobrni prenavljate zdravstveno postajo. Kaj bo ta naložba pomenila za občane?

Veseli smo bili razpisa, ki je omogočil prenovo zdravstvenih domov po Sloveniji, med njimi tudi naše zdravstvene postaje. Ta bo po prenovi nudila prostore za dva zdravnika na primarni ravni, zdravstveno ambulanto, patronažno službo in referenčno ambulanto. Prvotni načrti so predvidevali, da bo prenova končana marca, a so se nato pokazale potrebe po nekaterih dodatnih delih. Zdravnik bo tako na Dobrni začel spet delati 17. avgusta, uradno odprtje prenovljene postaje bo 21. septembra.