Pexels

Kar 65 odstotkov starostnikov v domovih za starejše občane ima zaradi pomanjkanja rednih zobozdravstvenih pregledov nezdravljene bolezni v ustni votlini, ki lahko vodijo do resnih zdravstvenih zapletov. Na to je ob letošnjem svetovnem dnevu ustnega zdravja opozorila delovna skupina Ustno zdravje v Odboru za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije. Pripravila je tudi predloge, kako bi se morala država odzvati na sistemske težave.

Le tretjina domov za starejše redno sodeluje z zobozdravniki

V Sloveniji je približno 440 tisoč starejših od 65 let, kar predstavlja približno 20 odstotkov celotnega prebivalstva. V domovih za starejše občane naj bi glede na ocene bivalo približno 30 tisoč ljudi. Da številne študije kažejo, da imajo prebivalci domov za starejše pogosto omejen dostop do redne stomatološke oskrbe, je izpostavil vodja delovne skupine Ustno zdravje Matej Praprotnik, dr. dent. med. »Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ima do 65 odstotkov starostnikov v domovih nezdravljene patologije v ustni votlini predvsem zaradi pomanjkanja rednih pregledov. Le tretjina domov za starejše redno sodeluje z zobozdravniki.«

Po njegovih besedah se starostniki v domovih starejših srečujejo s številnimi izzivi, kot so omejena mobilnost, finančna nedostopnost zobozdravstvenih storitev in pomanjkanje primerne zobozdravstvene oskrbe. Mnogi starostniki nimajo svojih avtomobilov, kar pomeni, da so omejeni na okolje, v katerem bivajo, prav tako Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne pokriva vseh zobozdravstvenih storitev, zlasti protetike, kar za starostnike predstavlja dodatno finančno breme.

Pexels

V tujini pomagajo mobilne enote

»Na Švedskem in Nizozemskem imajo na primer organizirane mobilne enote, ki zagotavljajo redno zobozdravstveno oskrbo starostnikov kot del rutinske gerontostomatološke oskrbe. Pri nas tovrstnih enot ni, gerontostomatologija pa je še vedno podhranjena, saj ni strokovnjakov, ki bi se izključno ukvarjali s tem področjem,« je dejal Praprotnik.

Kot pomembna izziva je omenil kadrovsko podhranjenost v domovih za starejše in pomanjkanje izobraževalnih programov za zaposlene. Po podatkih NIJZ le 15 odstotkov domov starejših izvaja redno usposabljanje zaposlenih za pomoč oskrbovancem pri ustni higieni. Sodelujoči pri delovni skupini Ustno zdravje so tako enotni, da je na tem področju potrebnih več izobraževanj, da bi izboljšali raven ustne higiene in zdravja prebivalcev domov za ostarele.

Okrepitev preventive

Kaj vse vpliva na slabo ustno higieno pri starostnikih? Gre za več dejavnikov, kot so zmanjšana motorična sposobnost, demenca, slabovidnost in zdravila, ki jih starostniki pogosto jemljejo zaradi kroničnih bolezni. Vse to vpliva na kakovost ustne higiene in vodi v resne zaplete, kot je parodontalna bolezen, ki lahko poslabša kronične bolezni.

Po prepričanju Praprotnika bi se morala država odzvati na sistemske težave na področju ustne nege starostnikov. Pri njih je treba okrepiti preventivo in redno zobozdravstveno spremljanje. Delovna skupina Ustno zdravje v odboru za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije predlaga, da bi imeli stanovalci vsaj enkrat letno v domovih za starejše obvezne zobozdravstvene preglede. Predlaga še ustanovitev mobilnih zobozdravstvenih timov ter subvencioniranje samoplačniških storitev za najrevnejše. Nujno se ji zdi še usposabljanje osebja domov za prepoznavanje zobnih težav pri starejših in za pomoč pri izvajanju ustne higiene.

Foto: Pexels