Tatjana Lenko: Za zmanjšanje prostoživečih mačk ključni sterilizacija in kastracija
Tatjano Lenko iz šentjurskega zavetišča Zonzani smo prosili za komentar o noveli zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva obvezno čipiranje in označevanje mačk.
Da bi predlagana obvezna označitev oz. čipiranje mačk prinesla le dodatne stroške, v ničemer pa ne bi prispevala k zmanjšanju populacije prostoživečih mačk v okolju, meni lastnica Zavetišča Zonzani iz Šentjurja Tatjana Lenko. Slednja poudarja, da sta edina smiselna ukrepa, s katerima je možno omejiti razmnoževanje prostoživečih mačk, njihova sterilizacija in kastracija.
Lani sprejeli 201 mačko iz šentjurske občine
Tatjana Lenko, lastnica Zavetišča Zonzani, se skrbi za zapuščene živali posveča že tri desetletja. Zonzani je prej imel pogodbo s številnimi občinami, zadnji dve leti opravlja vlogo javne službe zavetišča le za območje občine Šentjur.
Ko zaposleni dobijo obvestilo, da je v okolju prostoživeča mačka, jo ulovijo, sterilizirajo ali kastrirajo, označijo jo z rezanjem konice levega ušesa ter jo nato vrnejo v okolje, kjer so jo ulovili. Če gre za mladička, ki ga je možno socializirati, ga namestijo v zavetišče in skušajo zanj poiskati lastnika.
Omenjeno zavetišče je lani sprejelo 201 mačko iz šentjurske občine, od tega so jih zaposleni po oskrbi 138 vrnili v novo okolje. 51 so jih po oskrbi, cepljenju in čipiranju oddali novim lastnikom. 12 mačk oz. 6 odstotkov vseh, ki so jih sprejeli v zavetišče, so evtanazirali.
Le dodatni stroški
Lenkova ocenjuje, da predlog obvezne označitve oz. čipiranja mačk ne bo prinesel nobenih pozitivnih učinkov, državi bo prinesel le dodatne stroške. Dejala je, da je sistem označevanja prostoživečih mačk dober, saj je že na daleč vidno, katere mačke so veterinarsko oskrbljene. Četudi bi bile prostoživeče mačke čipirane, njihov lastnik ni znan, je pojasnila. Medtem ko zavetišča vse mladičke, ki gredo v posvojitev, že zdaj označujejo s čipi, tako da je znan tudi njihov lastnik.
Pojasnila je, da se ljudje iz šentjurskega okolja, kadar se v njihovi okolici zadržujejo prostoživeče mačke, večinoma primerno odzovejo. Pokličejo zavetišče, slednje mačke polovi, postori vse potrebno in živali vrne v domače okolje. Kadar gre za prostoživeče mačke, občina poseg plača v celoti. Lastniki lahko za sterilizacijo oz. kastracijo mačk prejmejo sofinanciranje občine. Kakšni so razlogi, da nekateri nimajo nič proti nenadzorovanemu razmnoževanju teh živali? »Nekateri želijo imeti mladičke, nekaterim se ne ljubi poklicati naše številke, nekateri v tem pač ne vidijo težave. Pri tem je pomembno nenehno osveščanje ljudi. A večina nas pokliče,« je dejala sogovornica.
Posvojili bi le mladičke
Lenkova je pojasnila še, da je za posvojitev mačjih mladičkov veliko zanimanja. Večina bi mladičke posvojila že takrat, ko so še premajhni in jih zavetišče sploh še ne sme oddati. »Mačke, stare do enega leta, oddamo brez težav. Za odrasle oz. starejše, ki imajo tudi močnejši značaj, ni zanimanja.«
Predlagana novela zakona še predvideva, da bi morale po novem občine oskrbo mačk ali psov v zavetišču sofinancirati 60 dni, kar je enkrat več kot doslej. Sogovornica pravi, da bi to zavetiščem, ki so doslej sama krila oskrbo za 90 dni, nekoliko olajšalo položaj.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
