Turizem da, a ne na račun narave
Na 4. letni konferenci o turizmu so predstavniki savinjsko-šaleške regije opozorili na prometne pritiske, pomanjkanje infrastrukture in pomen trajnostne mobilnosti.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Razvojna agencija Savinjsko-šaleške regije (Saša) je minuli teden na Ljubnem že četrto leto zapored organizirala letno konferenco o turizmu. Letošnja rdeča nit so bili izzivi in priložnosti povezovanja, trajnosti in mobilnosti. Konference se je udeležilo več kot devetdeset predstavnikov s področja turizma, ki so razpravljali o razvoju kakovostnega, pristnega in trajnostnega turizma v tej regiji in izpostavili primere dobrih praks butičnega turizma. In s kakšnimi težavami se na tem področju sooča savinjsko-šaleška regija?
Težava trajnostne mobilnosti
Občine v savinjsko-šaleški regiji se v zadnjih letih soočajo z vedno večjimi pritiski turističnih tokov, ki prinašajo tudi prometno preobremenjenost in vplivajo na kakovost bivanja lokalnega prebivalstva. Prav zato je besedah direktorice RA Saša Biljane Škarja ključna razprava o tem, kako turizem upravljati tako, da ne zmanjšuje kakovosti prostora, temveč jo dolgoročno izboljšuje.
»Že na lanski konferenci so udeleženci izpostavili težavo trajnostne mobilnosti, zato smo se odločili, da bomo tej tematiki namenili letošnjo konferenco. Trajnostna mobilnost predstavlja velik izziv za vsa območja naše regije, zato smo se odločili, da bomo na področju turizma začeli bolj načrtovano pripravljati tovrstne ukrepe,« je poudarila Škarja.
Omejena mobilnost
Eno največjih težav po njenih besedah predstavlja mobilnost v dolini, ki je precej omejena.
»Čeprav je trajnostna zelena destinacija, je v njej še vedno veliko avtomobilov, saj je javni prevoz precej okrnjen. Vedno bolj spodbujamo tudi kolesarjenje, a kolesarskih poti nimamo urejenih tako, kot bi si želeli. Na tem področju imamo zato še zelo veliko prostora za izboljšave in seveda si želimo na tem področju poiskati prave ukrepe, ki bodo prenesli dolgoročno dobre rešitve,« je poudarila Biljana Škarja in dodala, da v regiji želijo imeti predvsem urejen javni prevoz ter kolesarske, planinske poti in pešpoti, ki bi spodbujale dejavno preživljanje prostega časa.
Ozke doline in visoki hribi
Da imajo velike težave s prometno povezanostjo tudi v oddaljeni solčavski občini, je izpostavila direktorica Centra Rinka Nina Brdar Plesnik. »V naši občini so zelo ozke doline in visoki hribi. Nimamo velikih parkirišč in površin, zato je predvsem v poletnem času promet zelo zgoščen. Preveč je vozil in želimo si, da bi začeli bolj delati na področju spodbujanja trajnostne mobilnosti, ki bi prinesla tudi večje zadovoljstvo turistov in predvsem domačinov, ki so zdaj zelo nezadovoljni,« je poudarila Nina Brdar Plesnik.
V občini Solčava so zato pred približno mesecem že vzpostavili tudi naravovarstveni informator, s katerim želijo obiskovalce opozarjati na nepravilnosti. »Tako avtodomi kot vozila so parkirani vsepovsod, tudi v zavarovanih območjih, kamor ne sodijo. Naravovarstveni informator je zato prvi mehek ukrep na tem področju, s katerim želimo s prijazno besedo opozarjati na te nepravilnosti,« je še dodala sogovornica.
Želijo si kakovostne goste
Gostiteljica letne konference o turizmu je bila tudi tokrat Občina Ljubno. Kot je poudaril ljubenski župan Franjo Naraločnik, je zelo pomembno, da manjši kraji izkoristijo svoj turizem, ne da bi s tem škodovali naravi in lokalnemu prebivalstvu. »Naša dolina potrebuje nežnost in odnos do nje. Torej da je ne preobremenimo in da tudi ljudem, ki živijo tukaj, ponudimo prostor, v katerem lahko ustvarjajo. Zato je tovrstno srečanje priporočljivo in pomembno je, da se o mobilnosti ter trajnosti pogovarjamo tudi z mislijo na prebivalce in naravo,« je poudaril župan.
Po njegovih besedah si v ljubenski občini želijo še več kakovostnih gostov, ki bi ostajali dlje časa in bi zapravili več denarja. »Menim, da imamo na našem podeželju predvsem po naših turističnih kmetijah dobro razpršene goste, zaradi česar ne prihaja do nekakšnih točk, na katerih bi bilo naenkrat preveč turističnega obiska. Prav tako menim, da v občini nimamo prevelikih ponudnikov, temveč se gostje lepo razporedijo pri več ponudnikih. Mislim, da moramo naš turizem še naprej negovati v tej smeri, torej z manjšimi ponudniki, ki gostom s srcem ponudijo nekaj več.«
Iskanje ravnotežja med turizmom in naravo
O konkretnih primerih dobrih praks, od trajnostnih destinacijskih modelov do inovativnih rešitev na področju mobilnosti in butičnega turizma, so na konferenci spregovorili tudi drugi gostje. Zbrane je uvodoma nagovorila tudi Marina Ferfolja iz Slovenske turistične organizacije, ki je s pomočjo konkretnih podatkov poudarila pomen povezovanja, odgovornega razvoja in skupnega usmerjanja turizma v regiji.
V strokovnem delu je o prometnih pritiskih v gorskih območjih in o pomenu dostopnosti in razvoja javnega potniškega prometa spregovoril predsednik društva Cipra Slovenija in predavatelj na ljubljanski filozofski fakulteti Matej Ogrin. Direktor Turizma Bohinj Klemen Langus je predstavil dobre prakse trajnostne mobilnosti v Bohinju in izpostavil, da mora turizem služiti predvsem potrebam lokalne skupnosti.
O trajnostnem turizmu kot edini dolgoročni poti razvoja je spregovorila direktorica Zavoda Tovarna trajnostnega turizma – Goodplace Jana Apih. Bine in Katarina Volčič, lastnika Posestva Monstera, sta predstavila pomen butičnosti, osebnega pristopa in pristnih doživetij pri ustvarjanju visokokakovostne turistične ponudbe. Prisotne je nagovorila tudi Ina Kukovič Borovnik, strokovnjakinja, ki je v ospredje postavila hitro in inovativno prilagajanje spremembam.
Okrogla miza o izzivih
Pomemben del konference je bila tudi okrogla miza o trajnostni mobilnosti, ki jo je povezoval Franci Kotnik. Na njej je Aleš Rupreht iz RRA Koroška predstavil uspešno zgodbo Štrekna busa kot primer medregijskega povezovanja, Sara Bitenc iz Združenja Kamniško-Savinjske Alpe je govorila o razvoju organiziranih prevozov na območju Kamniško-Savinjskih Alp, Marija Brložnik iz Mestne občine Velenje je delila izkušnje o dobrih praksah v Velenju – Bicikelj busu, Lokalcu in Evropskem tednu mobilnosti, Nina Brdar Plesnik iz Centra Rinka je opozorila na prometne pritiske na Solčavskem ter poudarila pomen postopnega umirjanja prometa.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
