Andraž Purg

67-letni Alfonz Cugmas, ki ga vsi kličejo Alfi, je rojen v Celju. Živel je v različnih krajih ob Dravinji, od Dobrove pri Slovenskih Konjicah do Poljčan. Pravi, da se je selil osemkrat. Zdaj živi v naselju Spodnje Preloge pri Slovenskih Konjicah. Prvi maraton je pretekel leta 2010 v Berlinu.

Ko je opravil z zadnjim od šestih največjih – leta 2023 v Tokiu -, je začel predavati o vsem, kar je povezanega z maratonom. »Pol svojega življenja sem igral mali nogomet na asfaltu, druga polovica je posvečena teku. Razlogov za tek je več. V nogometu nisem bil med najboljšimi. Večkrat je moja ekipa izgubila kot zmagala, a se je po tekmah družila ob pijači. V Slovenski vojski je velik poudarek namenjen športu, tudi teku. Udeleževati sem se začel teka, dolgega 10 kilometrov, v Štatenbergu. Tekel sem do Logarske doline iz Luč ali z Ljubnega. Temu so botrovali tudi zdravstveni razlogi, mučil me je visok pritisk. Prvič sem polmaraton pretekel leta 2006 v Ljubljani, prvi maraton pa leta 2010 v Berlinu,« je pripovedoval Cugmas. V 16 letih je uspešno pretekel 16 maratonov.

Andraž Purg

»Začel sem tako kot večina, z majhnimi koraki, kilometer za kilometrom. Motivacija je naraščala, cilji so bili višji in veselje do teka vse večje. Tek je zdaj moja ljubezen,« je pojasnjeval Alfonz. Srednješolec je bil v Domžalah, študent Fakultete za kemijsko tehnologijo pa v Mariboru. Najprej je bil zaposlen v konjiškem Konusu, tam je vztrajal devet let. Sledilo je delo na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije oziroma v Slovenski vojski. 30 let je bil na oddelku za kadrovske zadeve in v vlogi učitelja. Upokojil se je pred tremi leti. Zdaj je turistični vodnik v Destinaciji Rogla - Pohorje, izvaja ankete na terenu in tudi prevoze turistov s kombijem za turistične organizacije na bližnja letališča.

Andraž Purg

Zanimale so nas posebnosti svetovno znanih maratonov in velemest. »Vsak maraton je nekaj posebnega, vsakega doživiš po svoje. Proga v Berlinu, kjer sem se leta 2010 prvič udeležil maratona, je bila zame pravšnja, saj je ravna in je zelo primerna za tek. Naslednje leto sem obiskal New York. Dobro se spomnim prav neverjetnih občutkov, ko smo startali čez most Verrazzano Narrows Bridge in prišli v cilj v Centralnem parku, ob progi pa nas je spremljalo dva milijona gledalcev. Leta 2013 sem se odločil za London. Start je bil na Greenwichu, sledil je pogled na Kraljevi observatorij, cilj je bil pri Buckinghamski palači,« se živo spominja Alfi.

Leta 2014 se je po treh letih vrnil v Združene države Amerike: »V Chicago nas je bilo na skupinskem startu 40 tisoč, ob progi pa 1,7 milijona gledalcev. Boston se ponaša z najstarejšim maratonom na svetu. Leta 2016 je bilo ob progi veliko mladih, v mestu Wellesley so študentke tekačem delile poljube. Sam nisem bil med srečneži. Dobil sem vrtnico,« se je zasmejal Alfi. »Tokijski maraton, ki sem se ga udeležil leta 2023, je najbolj glasbeno obarvan maraton na svetu s sloganom Dan, ko se družimo, tako tekači, gledalci kot prostovoljci. Lani sem bil v Sydneyu. Gre za ikoničen tek čez Sydney Harbour Bridge do cilja pri sydneyski operi.«

Andraž Purg

Bi se kam še vrnil? » V New York in Tokio. Letos nameravam 24. maja teči v Cape Townu, naslednje leto pa v Šanghaju. Med tekaškimi podvigi me spremlja žena Sonja.« Poleg trdne volje in dobre telesne pripravljenosti med predpogoje za ukvarjanje s športom v tem starostnem obdobju predstavlja tudi sreča glede zdravja. Je imel kdaj težave s poškodbami? »Hvala bogu, ne. Pred nekaj leti sem imel težave z obema ahilovima tetivama. Obiskoval sem trenerja in fizioterapevte, tako da že nekaj časa delam določene vaje vsako jutro in večer. Malo sem tudi prilagodil način teka. Zadevo imam pod nadzorom,« na vse z dobro voljo gleda Cugmas.

Andraž Purg

Odločil se je za predavanja o teku oziroma o maratonih. »Kot učitelju didaktike v Slovenski vojski so mi bila predavanja v veliko veselje. Zdaj te snovi v ›civilu‹ ne morem nikomur predavati. Ko sem pretekel šest največjih maratonov na svetu, sem se odločil, da jih tudi predstavim. Poudarek je na predstavitvi tega, kako se pripravljaš na maratone, kako si organiziraš potovanja, kaj doživiš, ko tečeš v skupini od 30 do 50 tisoč tekačev, kakšna so doživetja, veselje in navdušenje po prihodu v cilj. Brez ogledov mestnih zanimivosti potovanja nimajo smisla. Ne smem pozabiti, da se vedno srečujem s Slovenci, ki živijo v teh mestih ali nekje blizu. Obiskal sem naša veleposlaništva in duhovnike, in sicer Dorija Pečovnika in Darka Žnidaršiča. Na predstavitvah govorim tudi o povezavi teka in zdravja.«