Arhiv NTRC

V celjski območni službi Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ), ki deluje na območju občin Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec, v letošnjem obdobju v primerjavi z lanskim opažajo zelo razburkano dogajanje. Beležijo za skoraj tretjino več prijav v evidenco brezposelnih oseb. Lani jih je bilo konec oktobra 8.007, letos številka znaša že 8.800. Prijavljajo se tudi osebe, ki so vrsto let imele zanesljivo, redno zaposlitev in se prvič soočajo z brezposelnostjo, je pojasnila direktorica omenjene območne službe mag. Alenka Rumbak. »Verjamem, da je med ljudmi veliko stisk, a ker nimamo več osebnih stikov s strankami, nimamo občutka, kako se posamezniki soočajo z njimi. Poleti, ko so se zdravstvene razmere nekoliko umirile, je zaposlovanje ponovno dobilo zagon. Odliv v zaposlitev je bil precejšen in upam, da bo tako tudi, ko se bodo umirile razmere po drugem valu epidemije koronavirusa.«

Dodala je, da je lanski oktober v celjski območni služni ZRSZ prinesel 441 zaposlitev, letošnji 671. Tako je bilo do vključno oktobra lani 4.988 zaposlitev, letos pa že 5.747 zaposlitev. Trenutno na zavodu ne beležijo veliko prijav v evidenco brezposelnih oseb. Po prepričanju Rumbakove podjetja ne odpuščajo množično, zahvaljujoč interventnim ukrepom, s katerimi skuša država delodajalcem vsaj delno olajšati težave pri poslovanju.

Branka Škulj Nussdorfer, vodja uradov za delo Velenje in Mozirje, ki sodita pod okrilje velenjske območne službe ZRSZ, je povedala, da se je od januarja do oktobra letos v evidenco brezposelnih v omenjenih uradih na novo prijavilo 2.811 oseb, kar je 31 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V enakem obdobju so v Uradu za delo Mozirje zabeležili zaposlitve 409 brezposelnih oseb, kar je 7 odstotkov več kot lani, v Uradu za delo Velenje so zabeležili 1.538 zaposlitev, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Oktobra letos je bilo v uradu za delo Mozirje registriranih 552 brezposelnih oseb, kar je za 3,8 odstotka več kot oktobra lani. V Uradu za delo Velenje je bilo oktobra letos registriranih 1.986 brezposelnih oseb ali več kot 20 odstotkov brezposelnih več kot v enakem obdobju lani.

Povedala je, da je dogajanje na trgu dela zelo dinamično. Potrebe po zaposlovanju so predvsem v proizvodnji in zdravstvu ter socialnovarstvenih domovih. Brezposelnost je marca, aprila in maja močno naraščala, junija, julija, avgusta in septembra je rahlo upadla zaradi zaposlovanja v predelovalnih in ostalih dejavnostih. V velenjski območni službi ZRSZ od oktobra ponovno opažajo zvišanje brezposelnosti zaradi povečanega priliva iskalcev prve zaposlitve, v novembru ter decembru pričakujejo povečan priliv sezonskih delavcev.

Delodajalci, ki iščejo zaposlene na območjih uradov za delo Mozirje in Velenje, najbolj povprašujejo po delavcih v predelovalnih dejavnostih, v gradbeništvu, poklicih v zdravstvu in socialnem varstvu, trgovini, poslovnih dejavnostih, izobraževanju, gostinstvu ter v dejavnosti prometa in skladiščenja.

Kaj bo, ko bo zmanjkalo »rezerv«?

V celjski območni službi ZRSZ v zadnjem času niso sodelovali s katerim podjetjem, ki bi iskalo več delavcev. Alenka Rumbak je dejala, da posebej skrbno kadrujejo za potrebe domov za starejše, sicer so v zadnjih mesecih večinoma zaposlovali manjši delodajalci.

Zaradi stečaja invalidskega podjetja Center ISI v Štorah bo 43 zaposlenih v začetku decembra prešlo v odkrito brezposelnost. Decembra v celjski območni službi ZRSZ pričakujejo nadaljnjo rast števila brezposelnih, saj se bodo nekaterim delavcem s področja gradbeništva iztekle pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ali se bo število brezposelnih povečalo na račun ponovnega ustavljanja velikega dela gospodarstva, je zdaj še neznanka.

Dejala je, da se z ogromno težavami pri poslovanju na ravni celotne države in tudi na Celjskem soočajo podjetja, ki opravljajo storitvene dejavnosti in so vezana na poslovanje s strankami oz. z uporabniki. Gre za manjše trgovce, gostince, kozmetične salone, frizerje, svetovalce, velike težave so v kulturnem sektorju. »Mali delodajalci nimajo velikih rezerv, s katerimi bi lahko pokrili večmesečno slabše poslovanje. Zato se bojim, da bo na tem področju delo izgubilo še veliko ljudi. Vprašanje je, ali bodo lahko, ko se bodo zdravstvene razmere umirile, podjetniki ponovno zagnali dejavnost ali bodo njihova podjetja povsem ugasnila ter bodo kasneje nastala nova. Upam, da bodo sistemski ukrepi na ravni državi delodajalcem pomagali prebroditi težke razmere, s katerimi se soočamo prvič.«

Dodala je še, da je interventna zakonodaja doslej kratkoročno sicer v veliki meri prispevala k temu, da dela ni izgubilo še več ljudi. Dolgoročne posledice krize zaradi koronavirusa je težko predvideti, je dejala. »Spomladi smo menili, da se bo po nekaj zahtevnih mesecih začelo okrevanje. Zdaj je obdobje streznitve, ko vidimo, da okrevanja še ni. Enostavno ne vemo, v kakšnem obsegu se bo gospodarstvo spet pobralo na noge in kako si bodo opomogli mali delodajalci.« ZRSZ je sicer oktobra med delodajalci z 10 ali več zaposlenimi opravil anketo, ki je napovedala rast zaposlovanja. Vprašanje je, kako bo na njihove napovedi o iskanju nove moči vplivala ponovna zaustavitev javnega življenja. Anketa je pokazala še, da v prihodnje največ težav z iskanjem kadra pričakujejo delodajalci s področja zdravstva in socialnega varstva.

TINA STRMČNIK, JANJA INTIHAR, LEA KOMERIČKI KOTNIK

V tokratni temi Novega tednika v tiskani izdaji preberite še:

- kakšni so podatki Ajpesa o izbrisu in stečaju podjetij v letošnjem letu

- kje najbolj zaskrbljujoče razmere vidijo v Območni obrtno podjetniški zbornici Celje in kako ocenjujejo finančno pomoč države malim podjetnikom

- kakšne stiske ljudi opažata Center za socialno delo Celje in Center za socialno delo Savinjsko-Šaleška ter na kakšen način lahko omenjeni ustanovi pomagata

Preberite več v Novem tedniku