V prihodnjem študijskem letu bosta mladim na voljo dve novi možnosti rednega študija v Celju, in sicer zdravstvene nege ter proizvodnega inženirstva oziroma strojništva. Regijskemu študijskemu središču (RŠS) v Celju so namreč uspela nekajletna prizadevanja, da bi tudi tri visoke šole, ki delujejo v njegovem okviru, pridobile koncesijo za izvajanje študijskih programov.

Kot smo že poročali, je v prvih dneh novega leta nesreča z vso silo udarila zakonca Vodovnik iz Podgorja v mestni občini Velenje. V le nekaj minutah jima je ogenj povsem uničil nezavarovano hišo. Takoj po nesreči sta se nastanila pri bližnjih sosedih. Pogorišče je že dan kasneje obiskal velenjski župan Peter Dermol in obljubil pomoč. Odziv lokalne skupnosti, številnih posameznikov in podjetij je bil izjemen. In tako sta se lahko skromna zakonca po mesecu že vrnila domov.  

  Kristina Kampuš je bila šestnajst let na čelu slatinskega Pegazovega doma, marca bo vodenje prepustila naslednici. Ko je zapuščala predzadnje delovno mesto, mesto vodje oddelka za družbene dejavnosti v Občini Rogaška Slatina, so jo mnogi spraševali, zakaj odhaja iz javne službe. A priložnost, da življenje vnese v takrat povsem novo stavbo, kamor so želeli na jesen življenja priti starejši, je bila zanjo velik izziv. V vseh mandatih vodenja je dodobra spoznala začaran krog institucionalnega varstva. Poudarja, da so domske storitve slabo ovrednotene, da za nobeno ni predvidenih dovolj zaposlenih, ki bi jo opravljali, in da so delavci za svoje delo premalo plačani. »Država normativov za domove ni posodobila že trideset let. Direktorji domov želimo stanovalcem dati tisto, kar potrebujejo zdaj, leta 2022. In ne le storitve, ki so ustrezale potrebam starejših leta 1990.«    

Po izboru bralcev revije Jana je to postala Nika Kovač, antropologinja in sociologinja, ustanoviteljica in direktorica Inštituta 8. marec, v katerem s prostovoljci opozarjajo na neenakost in krivice najšibkejših.

»Če dekletu daš prave čevlje, lahko osvoji svet,« je znana misel lepotne ikone Marilyn Monroe. Več kot očitno si je 22-letna lepotica Toja Skok obula prave. Na prestižnem svetovnem tekmovanju World Top Model, ki je bilo decembra v Rimu, se je namreč uvrstila med prvih deset finalistk. Tako visoka uvrstitev na lepotnem tekmovanju ni uspela še nobeni Slovenki. Čeprav so se ji že odprla marsikatera vrata v svet mode, Toja z odločitvami ne hiti, ampak se raje prepušča toku življenja.

Za marsikoga ni božično-novoletnih praznikov brez Časovega tatarskega bifteka. Spet drugi med velikonočnimi prazniki prisegajo na njihovo prekajeno šunko. Zadnjih nekaj let sta mesnica in predelava mesa v rokah Boštjana Časa, pred tem sta bili vse od osamosvojitve Slovenije pod budnim očesom njegove mame Silve, ki ji kot mesarici v pretežno moški družbi zagotovo ni bilo lahko. A ji je – najprej ob podpori njenega očeta Ivana Boršiča in kasneje še moža Ervina Časa – uspelo. Blagovna znamka Čas je postala širše prepoznavna v celotni regiji in je danes sinonim za slovensko kakovost.

Pri spomeniku frankolovskih žrtev na Stranicah je bila dopoldne spominska slovesnost, ki sta jo pripravili Občina Vitanje in  Spominsko društvo sto frankolovskih žrtev. Spominu na talce so se poklonili in položili venec predsednik Republike Slovenije Borut Pahor skupaj z župani oziroma predstavniki okoliških občin. 

  »V majhni vasi so majhne hiše in v vsaki hiši so otroci. V pisanih srajčkah so in obuti v redeče in modre copatke.« Tako se začne zgodba o Muci Copatarici, s katero so zrasle generacije otrok. Gre za najbolj znano delo pisateljice Ele Peroci, ki je bila v Rogaški Slatini rojena 11. februarja pred stotimi leti. Njenemu literarnemu ustvarjanju za otroke je krila dalo rojstvo dveh hčera. Zamisli za pravljice je dobivala, ko je opazovala, kako sta njeni deklici doživljali drobne dogodke. Nato je izbirala besede in mislila na otroka, ki mu bo to pravljico povedala. »Najbolj je bila vesela, če ji je otrok, ko je bila na obisku v šoli, prinesel v podpis povsem obrabljeno knjigo. Tako je vedela, da so jo veliko brali,« se ob letošnji pomembni obletnici spominja njena hči Jelka Pogačnik.  

Tako kot lani bosta informativna dneva tudi letos na spletu, in sicer danes ob 9. in 15. uri ter jutri ob 9. uri.  Na srednjih šolah obžalujejo, da ne bo mogoče v živo pokazati utripa šole, saj bi bil tak način za devetošolce precej bolj uporaben in bi se tudi lažje odločili, katero šolo izbrati, če so še v dvomih. Nekatere zato ponujajo tudi možnost posamičnega obiska učencev in staršev ali načrtujejo, da bodo kasneje imele še dneve odprtih vrat.  

Občina Polzela ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto podeljuje Prešernov cekin, posebno priznanje za izjemen prispevek k ugledu in razvoju občine na kulturnem področju. Letos ga je prejela kulturna ustvarjalka, zagovornica slovenskega jezika in lepega vedenja, predvsem pa vsestransko aktivna na kulturnem področju Jolanda Železnik.

Flamingo Filip je bil drugačen. Ni bil rožnate barve kot vsi drugi, ampak sive in zato ni imel prijateljev. Nekega dne je spoznal siničko Tilko, ki je bila prav tako posebna, saj je imela moder kljunček. Tudi ona je bila brez prijateljev in zato sta se s Filipom spoprijateljila. A sinička je morala kmalu nazaj domov v severne kraje. Čez nekaj časa je flamingo dobil njeno sporočilo, naj pride za njo, da ima zanj presenečenje. Peljala ga je v živalski vrt, kjer so živele same posebne živali: sivi flamingi, opice brez repov … V tem okolju je tudi sam našel zadovoljstvo.

  Kultura se zadnji dve leti sooča s težkimi razmerami. Obdobje, v katerem so se menjavale omejitve in sprostitve, je bilo zaznamovano z manj prireditvami in manj obiskovalci. Ob vsaki odpovedi so ustvarjalci izgubili možnost, da bi pokazali svoje delo in zaslužili z dejavnostjo, za katero so poklicani. Občinstvu je bila odvzeta priložnost za občutenje kulturnih vsebin, ki bogatijo življenje, širijo obzorja in omogočajo premislek. Bomo državljani ob tem ponovno ovrednotili, kakšno mesto si v naši družbi zasluži kultura? Kot poudarjajo vidnejši kulturni ustvarjalci na Celjskem, njen položaj ni odvisen le od naklonjenosti odločevalcev, temveč je naša skupna odgovornost.  

Škandal na Rdečem križu: Zakaj Mirko Jelenič, ki je humanitarno organizacijo spravil na boben, mastne odpravnine kljub odločbi sodišča ni vrnil. Čeprav bi moral nekdanji generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič, ki je bil razrešen zaradi vrste oškodovanj RKS, glede na sodbo vrhovnega sodišča iz marca leta 2009 tej organizaciji vrniti 70 tisoč evrov neto (oškodovanje je bilo 133.363 evrov bruto), se to ni zgodilo. Ekskluzivno razkrivamo, zakaj ne.

V središču Celja so učenci OŠ Lava včeraj dopoldne prebirali poezijo. Dogodek so pripravili ob svetovnem dnevu glasnega branja, ki ga že nekaj let obeležujemo tudi v Sloveniji.

  Ni vsakomur dano, da bi lahko po telefonu klepetal s princeso, z naslednico kraljeve družine. To je po zaslugi skrbi za ohranjanje spomina na družino Karađorđević uspelo zbiratelju in vsestranskemu ustvarjalcu Aleksandru Stanislavu Jurkoviču oz. Naniju Poljancu. Njegov ljudski muzej s tremi tematsko zaokroženimi zbirkami je od leta 2012 na ogled v Aninem dvoru v Rogaški Slatini. Poljanec pravi, da je muzej, za katerega skrbi, živi muzej. Od odprtja pred desetletjem je bila postavitev deležna že petih večjih prenov. Zadnji je botrovalo presenečenje, ki je s pomočjo pošte pripotovalo iz Palm Springsa v Kaliforniji.  

Slovenski kulturni praznik je priložnost, da se tudi lokalno okolje pokloni društvom, skupinam in posameznikom na področju kulture za tisto, kar s svojo ustvarjalnostjo prispevajo k družbi svojega časa in prihodnosti. Občina Žalec je v petek zvečer v Domu II. Slovenskega tabora Žalec na osrednji proslavi, ki je bila tudi letos v živo, podelila Savinova odličja.

  Dom na Resevni, ki planincem zavetje in gostoljubje uradno nudi od leta 1981, bo v tem letu dobil svežo podobo. Planinsko društvo (PD) Šentjur že podpisuje pogodbe z nekaterimi izvajalci del. Uspešno je bilo namreč pri pridobivanju sofinanciranja projekta, zdaj denar zbira še pri podjetnikih in posameznikih. Začetek prvih del v društvu načrtujejo že prihodnji mesec.  

Odraščali sta na Ponikvi pri Žalcu v družini z bogato glasbeno tradicijo, zato sta imeli že od malega močno podporo pri razvoju svoje nadarjenosti za igranje na glasbila in za petje. Starejša Neli Zidar Kos se je že učila igrati klavir, ko so jo pritegnile citre in kasneje še orgle. Tri leta mlajša Karmen je posnemala starejšo sestro in uspešno zastavila svojo glasbeno pot. Po končani glasbeni gimnaziji sta študirali v Nemčiji in danes sta priznani učiteljici citer v različnih glasbenih šolah, kjer za to glasbilo navdušujeta mlade. Za njegovo širšo priljubljenost skrbita tudi na različnih koncertih, saj nastopata kot duo. Konec minulega leta sta bogati beri dosežkov dodali še zgoščenko, kjer je ob poslušanju štirinajstih božičnih melodij v različnih glasbenih zvrsteh mogoče spoznati, koliko možnosti nudijo citre.

Celjski policisti skupaj s preiskovalci Generalne policijske uprave še vedno preiskujejo vse okoliščine primera pisemskih groženj več slovenskim politikom. Osumljenec naj bi bil Celjan, ki je še nekaj mesecev nazaj bil tudi poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Celje. Vrsto let sodeluje tudi z SNS in Zmagom Jelinčičem. (sta)