Podjetje Uniforest uspešno kandidiralo na razpisu za dodelitev EU sredstev za projekt: Postavitev napredne proizvodnje. Pridobitev finančnih sredstev Evropske unije za projekt z naslovom: Postavitev napredne proizvodnje je podjetju Uniforest prinesel še večji zagon za postavitev nove proizvodno-skladiščne hale v neposredni bližini obstoječe lokacije podjetja v Latkovi vasi. Pozitiven odziv komisije javnega razpisa za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost v Republiki Sloveniji bo podjetju kot prejemniku sredstev omogočil pomemben prispevek k dekarbonizaciji in dolgoročni trajnostni rasti.  

Medtem ko v regiji že pospešeno gradijo povezave, ki naj bi kolesarsko povezale Avstrijo in Hrvaško, se v občini Vojnik še vedno zatika s soglasji lastnikov zemljišč. Na odseku od Celja do Dobrne je predvidena izgradnja 20 kilometrov kolesarske poti, od tega približno polovica skozi vojniško občino. Za uresničitev projekta skozi Vojnik občini manjka še okoli 25 odstotkov soglasij lastnikov zemljišč, brez teh pa se gradnja ne more začeti. Občani, združeni v Civilno iniciativo za kolesarske poti v občini Vojnik, se bojijo, da bo projekt zaradi peščice posameznikov padel v vodo, ob tem pa opozarjajo, da bodo v tem primeru oškodovani vsi, ki se želijo varno voziti po kolesarskih poteh.

  Štore v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje je naslov razstave, ki je na ogled na spletnem portalu virutalni.zac.si. Utrinki preteklosti, ki so zaznamovali dogajanje v tem železarskem kraju, bodo na ogled še maja na panojski razstavi pred junijskim praznovanjem občinskega praznika.  

Približno 1300 prebivalcev v občini Dobrna bo imelo sredi prihodnjega leta kakovostno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo. Župan Martin Brecl je v ponedeljek z direktorjema podjetja Peor iz Vojnika, ki bo gradilo vodovod, Andrejem Petelinškom in Vojkom Orlčnikom, ter direktorjem javnega podjetja Voka Celje Markom Cviklom podpisal pogodbo za izgradnjo dobrega osem kilometrov dolgega vodovodnega omrežja.

Celjski policisti so včeraj izvajali poostren nadzor prometa in pri tem zaznali 17 kršitev prekoračitve hitrosti v naseljih. V  Štorah  so  pri  omejitvi hitrosti 50 km/h ustavili dva voznika, ki sta krepko prekoračila hitrost. (SŠol, Foto: Andraž Purg)

»Včasih je treba na drevo po kakšen dron, model letala ali po mačka, ki ne zna nazaj. Pred leti sem z dreves rešil tudi tri padalce in nekaj padal,« pravi gozdar in arborist Rado Nadvešnik, ki se sicer ukvarja z zahtevnimi poseki in urejanjem dreves. Pri tem so dobrodošla njegova znanja z alpinističnega, gozdarskega, arborističnega in še katerega področja, zato so ga celjski gozdarji pred dvema letoma povabili k projektu merjenja višine duglazij v Pečovniku. Nadvešnik je splezal na tri in merjenje je pokazalo, da je z več kot 67 metri ena od teh najvišje izmerjeno drevo v Sloveniji. Sogovornik se ukvarja tudi z urejanjem dreves v nekaterih mestnih okoljih in ugotavlja, da mnogi še vedno ne razumejo velikega pomena teh naravnih klimatskih naprav.

  Da je vsak človek vreden le toliko, kolikor je dobro njegovo srce, je eno od načel, s pomočjo katerega učitelji vzgajajo učence Osnovne šole Lava v Celju. Ko so na šoli izvedeli za stisko enajstletnega dečka in njegove mame iz Dobja, ki živita v težkih razmerah, so se odločili pomagati. Zanju je vsak posameznik daroval po svojih močeh, vsi skupaj pa so zbrali več kot 1.500 evrov. Stiska dečka in njegove mame se je dotaknila še mnogih drugih ljudi. Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur (OZPM) je doslej zbrala približno 20 tisoč evrov. To pomeni, da bo lahko povsem obnovila notranjost njunega dotrajanega doma ter tako družini vlila vero v boljše življenje.  

Vodstvo ministrstva za kulturo na čelu z ministrico Asto Vrečko bo v naslednjih dneh obiskalo vseh dvanajst regij v Sloveniji, obiske pa je začelo včeraj v Celju. Zaključno srečanje bo 21. aprila v Cankarjevem domu. Polna Barbarina dvorana Pokrajinskega muzeja Celje je bila dokaz, da kulturne delavce v regiji zanima, kakšne spremembe snuje ministrstvo. Te bodo oblikovane tudi na osnovi razprav na omenjenih posvetih.

Skupina Generali z najboljšim rezultatom iz poslovanja doslej, z rastjo premij in čistega rezultata ter izjemno trdnim kapitalskim položajem.

Na Brnčičevi ulici v Ljubljani se je odprl prenovljen prodajni Hisense Gorenje Studio, ki se razprostira na kar 1.200 kvadratnih metrih, kar omogoča celovit vpogled v ponudbo izdelkov za dom blagovnih znamk Hisense in Gorenje. V prodajnem studiu lahko obiskovalci na enem mestu najdejo vse za dom – od kuhinj, bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov, sesalnikov in klimatskih naprav, do visokotehnoloških laserskih televizorjev.

»Občutki so fenomenalni, odlični, boljši ne bi mogli biti,« pravi z nasmehom zdaj že nekdanji direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik. Marca se je upokojil. Znan je po tem, da je pod njegovim 17-letnim vodenjem Poklicna gasilska enota Celje postala ena najsodobnejših in najbolj opremljenih v Sloveniji in širše. Požežnik je bil vrsto let dejaven tudi v politiki, je tudi priznan rokometni sodnik. Predvsem šport je velik del njegovega življenja, nekoč je razmišljal celo o igralski karieri, toda gasilstvo je bilo in bo ostalo poseben del njega, je mogoče razbrati iz pogovora. V pokoj je odšel pozitivno naravnan in z zavedanjem, da je za celjsko poklicno gasilstvo dal, kot sam pravi, »največ, kar je znal in zmogel«. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: SHERPA)

  Občina je s podjetjem Ges podpisala pogodbo za izvedbo gradbeno-obrtniških del na tamkajšnjem gradu. Cilj omenjenih del je, da bo ta spomenik kulturne dediščine postal čim prej dostopen za obiskovalce. Zanje občina za grajskimi zidovi načrtuje tudi nova doživetja. Slednja želi uresničiti s pomočjo digitalizacije in sodobne tehnologije.  

Laško bo med 14. in 16. julijem ponovno odeto v pisane barve Piva in cvetja. Ustvarjalci 58. festivala napovedujejo pestro dogajanje z ogromno novostmi. Ena od teh bo vstopnina. Sicer bo Pivo in cvetje letos v znamenju trajnostne mobilnosti, kulinarike in sveže varjenega laškega piva ter privlačnega koncertnega programa. Ob tem bo festival ohranil tradicionalne etnografske vsebine, od razstave cvetja, Dneva Laščanov do uličnega vrveža z laško godbo in mažoretami.

V ponedeljek se je na družbenih omrežjih usul plaz komentarjev, ko je Javno komunalno podjetje (JKP) Žalec izdalo ukrep prekuhavanja pitne vode za uporabo v prehrani v naseljih Ločica ob Savinji ter Spodnje in Zgornje Grušovlje. Ker je šlo ravno za del območja, na katerem so Savinjčani lani zaradi pitja vode kot po tekočem traku zbolevali za prebavnimi težavami, je javnost še toliko bolj zastrigla z ušesi.

GRAWE zavarovalnica z veseljem poroča o dobrih finančnih rezultatih za leto 2022 in uspešno zaključeni nedavni skupščini delničarjev. Poslovno leto 2022 so zaokrožili z 819.091 evri dobička, pri čemer so z 49,1 milijona evrov skupnih prihodkov od zavarovalnih premij dosegli rast poslovnih rezultatov.

Na gregorjevo, ki ga obeležujemo 12. marca, se po ljudskem izročilu »ptički ženijo«, na ta dan pa je vezanih tudi mnogo zanimivih običajev. Eden od teh je spuščanje gregorčkov – plovil različnih oblik s prižgano svečko – v vodo. Gregorčki napovedujejo luč in toploto ter s tem naznanjajo prihod dela leta, ko je sonce dovolj dolgo na obzorju, da ljudem ni več treba delati ob luči. Običaj spuščanja gregorčkov obujajo tudi marsikje na Celjskem. Hiške, cerkvice, gradovi, barčice in drugi predmeti so tako minuli konec tedna zaplavali po Savinji, Hudinji in še marsikje.

  Iz Občine Šmarje pri Jelšah so sporočili, da je Višje sodišče v Celju potrdilo prvostopenjsko odločitev sodišča v tožbi Golf kluba Jelšingrad proti Občini Šmarje pri Jelšah. Sodba v imenu ljudstva je v prid občini in je pravnomočna.  

  Na Lipi v občini Štore je vrsto let delovala srednja kovinarska in metalurška šola, znana pod kratico Škimc, leta 2007 pa je program pod svoje okrilje prevzel Šolski center Celje. Prostori, kjer so nekoč mladi gulili šolske klopi, so od leta 2018 v lasti občine. Slednja jih je že odstopila več društvom. Nazadnje se je tja preselila štorska Krajevna organizacija Rdečega križa. Prostovoljci so nad novimi in večjimi prostori navdušeni, saj lahko v njih izvajajo vse svoje dejavnosti. Edina težava je nerešeno ogrevanje.  

Kot majhna deklica je v rodnem Pulju sama prikorakala v baletno šolo in se želela vpisati vanjo. V družini so upali, da jo bo minilo veselje do plesa, a se to ni zgodilo – ravno nasprotno. Gordana Stefanović – Erjavec, Goga za vse, ki jo poznajo, se je tej umetniški dejavnosti zapisala za vse življenje in s plesom »okužila« generacije mladih. Po 47 letih ustvarjanja kot plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja je tudi v domačem Celju dobila priznanje, ki si ga zasluži. Na občinski slovesnosti v počastitev 8. februarja je za življenjsko delo prejela priznanje celjske zvezde, najvišje občinsko priznanje na področje kulture. V Plesnem forumu Celje, ki sta ga ustanovila z možem Dušanom Erjavcem, je vzgojila več kot dva tisoč plesalcev in tudi starejša hči Gea je krenila po plesni poti. Številni so šolanje nadaljevali na pomembnih akademijah v tujini. S plesnimi koreografijami je Goga sodelovala na domačih in tujih odrih. Priznanja je bila seveda zelo vesela, ob čemer jo je nekoliko zaskrbelo, ali to morda pomeni, da bi morala končati delo, saj o upokojitvi ne razmišlja. Temperamentno in zgovorno rdečelasko si tudi težko predstavljamo kot upokojenko.