»Dogajanje po svetu nas opozarja, da se v zgodovini nismo dovolj naučili. Ob teptanju dostojanstva, človečnosti in ozemeljske celovitosti še vedno umirajo številne nedolžne žrtve. Zato me zelo žalosti, da v trenutkih, kot je današnji, ko stojimo ob grobovih frankolovskih žrtev zločina na Stranicah, ljudje še vedno ne živijo v miru,« je na spominski slovesnosti poudarila slavnostna govornica predsednica republike Nataša Pirc Musar in dodala, da morajo svoboda, mir, in spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ostati naše temeljne vrednote, če želimo živeti v mirnem in urejenem svetu.

Družba Ernst in Yong (EY) Slovenija je izdala knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija. Med deset zgodb uspešnih slovenskih družinskih podjetij je uvrstila tudi skupino Marovt iz Stranic. Družba EY je na dogodku ob izidu knjige podelila tudi nagrado odličnosti za družinsko podjetje, ki jo je prejelo podjetje Kronoterm z Gomilskega.  

Telemachov umik štirih kanalov iz programske sheme dokazuje, da na domačem telekomunikacijskem trgu vlada divji zahod, ki ga ne ureja noben predpis. To daje operaterjem moč, da lahko sami odločajo o usodi nekega medija.

Nik Slemenšek je na čelu celjskih dijakov že tretje leto. Je predsednik in hkrati tudi pobudnik Dijaške skupnosti Celje, pod okrilje katere spada približno deset tisoč dijakov iz celotne regije. Že od začetka delovanja si prizadeva za tesno sodelovanje in povezovanje med dijaki in šolami. Le tako so lahko po njegovem mnenju dijaki še bolj slišani in enakovredni sogovorniki tako v šolskem, kot v lokalnem okolju. Nadvse prijeten sogovornik, ki besede izbira zelo premišljeno in odločno, je pogosto v ospredju tudi, ko v skupnosti javno zastopa interese celjskih dijakov. V začetku šolskega leta je tako javno opozarjal na težave z avtobusnimi prevozi, močno si prizadeva tudi za izboljšanje varnosti v celjskih šolah in dijaških domovih, prav tako za posodobitev šolskega sistema, ki je po njegovem mnenju v nekaterih pogledih nekoliko zastarel. Želi si, da bi mladi imeli še več priložnosti za dejavno udejstvovanje, hkrati bi bili gonilno sprememb v lokalnem okolju.

Potem, ko so na valentinovo v Termah Olimia odprli Wellness Vodian, so danes napovedali začetek gradnje prvega družinskega hotela v Sloveniji. Stal bo približno 27 milijonov evrov, prve goste naj bi sprejel 22. maja naslednje leto, nekaj jih je v njem že rezerviralo sobe.

Celjski svetniki so se pred dnevi sestali na prvi letošnji seji. Nekaj več govora je bilo tokrat namenjenega (ne)urejenosti zaklonišč v občini Celje. Ta namreč niso vsa v lasti občine, ampak jih upravljajo ustanove, podjetja in tudi lastniki stanovanj. Vsa zaklonišča v Sloveniji, kar pomeni tudi v Celju, so do aprila pod drobnogledom inšpekcije. Bodo upravljavci kaznovani? (Simona Šolinič, foto: Andraž Purg)

Na štajerski avtocesti bosta v naslednjih mesecih potrpežljivost in dodatna previdnost v prometu še toliko bolj potrebni. V Družbi za avtoceste Republike Slovenije (Dars) napovedujejo, da bodo v začetku marca nadaljevali obnovitvena dela na odseku med Slovenskimi Konjicami in Dramljami, ki so bila v zimskem obdobju začasno prekinjena. Obsežnejše prenove se bodo začele predvidoma konec marca, vozni pas v smeri Ljubljane bo zaprt do konca junija. Promet bo še bolj moten v poletnih mesecih letos in naslednje leto zaradi prenove obeh predorov in viaduktov. Čeprav Dars obvoz po vzporedni regionalki odsvetuje, analize kažejo, da se bo promet na njej povečal za 25 odstotkov. Kakšni ukrepi so predvideni v vojniški občini?

Policisti so med izvajanjem meritev hitrosti na Cesti v Laško obravnavali voznika začetnika, ki je pri omejitvi hitrosti 50 km/h, vozil s hitrostjo 86 km/h. Zoper voznika so podali obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Za prekršek sta predpisana globa v višini 500 evrov in izrek 7 kazenskih točk, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljena za vse kategorije motornih vozil, ki jih poseduje. (SŠol, foto: Andraž Purg)  

Na včerajšnji seji odbora za gospodarstvo je Vlada RS projekt Sanacija vrtca Anice Černejeve, enote Sonce, v Celju uvrstila v načrt razvojnih programov za obdobje 2025-2028. Ocenjena vrednost sanacije znaša skoraj 700 tisoč evrov. Projekt bo zaključen do 31. 12. 2025. (SŠol, Pixabay)

V podjetju Unior so v proizvodnem programu Odkovki vpeljali robotizacijo obreza na kovaški liniji, s čimer so zmanjšali izpostavljenost delavcev fizično zahtevnemu in nevarnemu procesu ročnega obreza ter povečali stabilnost proizvodnje in učinkovitost celotne kovaške linije.

Za gradnjo male komunalne čistilne naprave za stanovanjske objekte lahko prebivalci velenjske občine prejmejo občinsko subvencijo v višini 1.500 evrov.

Skupina Atlantic Grupa obnavlja del polnilnice v Rogaški Slatini, kjer pijače polni od leta 1972. Prvi del obnove bo končan predvidoma letos maja. Celotna naložba, ki je vredna deset milijonov evrov, naj bi bila končana prihodnje leto.  

Nagrado žlahtna komedija je prejela uprizoritev Tatovi podob kolektiva The Feminalz v produkciji Zavoda Emanat. Tehnoburlesko Tatovi podob zaznamuje igriva, tudi spogledljiva provokativnost in neverjetno kratek reakcijski čas na aktualne družbene nesmisle.

Šentjurčan Dejan Verhovšek se je po več kot 16 letih dela v enem od največjih kemičnih podjetij na Celjskem podal med zagonske podjetnike. Doktor kemije se je posvetil razvoju mobilne pirolizne enote, ki omogoča predelavo biomase v zanimive izdelke, kot sta biooglje in lesni kis. Njegova ideja se je na lanskem Startup generatorju, ki ga je organiziral Saša inkubator, uvrstila med enega od treh zmagovalnih projektov. S pomočjo nepovratnega denarja Mestne občine Velenje je načrte spremenil v izdelek, katerega delovanje predstavlja doma in v tujini. Prejema že prva naročila za izdelavo po meri izdelanih peči, domislil se je tudi že možnosti za nadgradnjo.  

Letos mineva 150 let od rojstva in 105 let od smrti duhovnika in prvega slovenskega umetnostnega zgodovinarja dr. Avguština Stegenška (1875-1920). Ob jubilejih so v Domu sv. Jožefa v Celju na ogled postavili razstavo o življenju in delu tega pomembnega, a predolgo spregledanega strokovnjaka, ki velja za pionirja raziskovanja slovenske sakralne umetnosti in umetnostne zgodovine ter za začetnika naše spomeniške topografije.

Šentjurski policisti so konec lanskega leta obravnavali povzročitev splošne nevarnosti, ko je takrat še neznani storilec v Šentjurju iz avtomobila ustrelil v okno stanovanjske hiše. V prostoru, kamor je ustrelil, je bilo takrat več oseb, med njimi dva otroka, stara dve in sedem let. Storilca so zdaj ujeli. (SŠol, foto: PUC)

Čeprav sva se srečali prvič, sva se po pogovoru objeli. Nekaj sončnega in pomirjujoča je v Katji Škof Žavcer, ženi in mami treh sinov, ki kot inženirka informatike že več kot dve desetletji uspešno deluje v informacijsko-komunikacijski industriji. Izobrazbo je pridobila na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, trenutno vodi oddelek za zagotavljanje kakovosti v podjetju Comtrade Gaming, vodilnem dobavitelju programske opreme in tehnologije za igralniško industrijo. V njeni ekipi je več kot 50 inženirjev. »Dober vodja vodi z močjo ljubezni, ne z ljubeznijo do moči,« poudarja Konjičanka. »Če ne bi bila inženirka, bi imela plesno šolo in bi plesala skozi življenje.«

Zbirateljsko društvo Rogaška Slatina je prvi februarski petek v tamkajšnji knjižnici predstavilo knjigo Od vode do kristala. Med knjižnimi platnicami je zbranih 508 razglednic in starih fotografij s komentarji, ki osvetljujejo zgodovino tega zdraviliškega mesta. Za to knjižni delo je zaslužen zbiratelj Marko Karlin, ki hrani verjetno največjo zbirko razglednic Rogaške Slatine, njegovega rojstnega kraja.  

»Najemniki koče na Kopitniku se poslavljajo. Čeprav smo bili vsi zelo zadovoljni, se v življenju pojavijo novi izzivi. Zahvaljujemo se Sebastijanu, Tjaši, Danici in Slavku za čudovito gospodarjenje na naši koči in jim želimo uspešno delo še naprej,« je Planinsko društvo (PD) Rimske Toplice pred dnevi sporočilo na družbenem omrežju. Presenečenje ob novici je toliko večje, ker sta oskrbnika Sebastijan Salmič in Tjaša Vodeb vse od prevzema koče pred slabima dvema letoma poudarjala, da sta na Kopitniku začela uresničevati svoje sanje. Planinsko društvo je medtem že objavilo razpis za najem koče.

Svetnica občinskega sveta Občine Dobje Natalija Plemenitaš Fuchs dvomi, da je občina naredila vse potrebne korake, da bi na mestu nekdanje stare šole do sredine leta 2026 zrasla enota doma starejših. Decembra je občino prosila za sestanek, ki bi se ga udeležili vodstvo doma in občine ter občinski svetniki. Ker s svojo pobudo bi bila uspešna, je še s tremi občinskimi svetniki dala zahtevo za sklic izredne seje. Župan Franc Leskovšek pravi, da v občini ni nobenega izrednega dogodka, zato je za ta petek sklical redno sejo. Dom starejših Šentjur je včeraj objavil naročilo za izbor izvajalca del. Župan verjame, da je dom še vedno možno zgraditi pravočasno, če bo le kdo pripravljen dela opraviti za razpoložljiva sredstva.