»Tisti, ki se z glasbo ne ukvarjajo profesionalno, težko razumejo, koliko dela je treba vložiti v to, da na koncu neko glasbeno delo zveni tako, kot glasbeniki želimo. Morda prav zato pianisti veljamo za trmaste ustvarjalce, za perfekcioniste.« Tako pravi 19-letni Dejan Romih iz Podčetrtka, ki od lanske jeseni študira klavir na Kraljevem konservatoriju v Bruslju. Mlad glasbenik je doslej vedno sledil iskri radovednosti, ki ga je pripeljala do dejavnosti, ki mu bogatijo življenje. Čeprav se lahko pohvali z lepo bero nagrad, ki jih je osvojil na glasbenih tekmovanjih, ni eden tistih, ki bi ob klavirju zanemarjali vse drugo okoli sebe. Z veseljem se posveča tudi filozofiji in ulični fotografiji.  

Člani odbora Državnega zbora (DZ) za infrastrukturo, okolje in prostor so danes zavrnili predlog Zakona o sanaciji Celjske kotline, ki ga je lani oktobra v parlamentarno obravnavo vložila nepovezana poslanka Janja Sluga. Člani odbora iz vrst opozicije so menili, da je zakon prvi korak pri reševanju degradiranih območij, koalicija je vztrajala pri pripravi sistemskega zakona. Celjani bodo očitno na bolj zdravo okolje še čakali. 

Septembra leta 2023 bo, kot kaže, konec prostorske stiske v Vrtcih Žalec. Takrat je rok za dokončanje izgradnje novega vrtca v zahodnem delu Žalca na zemljišču v bližini znanih samopostrežnih trgovin. Občina Žalec ga bo zgradila na podlagi javno-zasebnega partnerstva v sodelovanju z velenjskim podjetjem Esotech. V novem sodobnem vrtcu, za katerega bodo temeljni kamen položili letos poleti, bo v devetih oddelkih prostora za približno 170 otrok. Trenutno je v žalskih vrtcih, ki delujejo na enajstih mestih po vsej občini, vpisanih 829 otrok.

Mestna občina Celje bo letos uredila nov trg pri celjski tržnici. Trenutno je tam neurejeno parkirišče, po ureditvi pa bo to območje namenjeno različnim dogodkom, hkrati bo tržnici zagotavljalo več tržnega prostora, pravijo v celjski občini.

  57 prvih mož in žena občin se je pridružilo novonastalemu klubu neodvisnih županov in podžupanov. Pobudo zanj je dal kočevski župan dr. Vladimir Prebilič. Na prvem srečanju, ki je bilo v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju, je sodelovalo več obrazov s Celjskega, ki so odločeni, da bodo bolj vplivali na skladen regionalni razvoj in na decentralizacijo. Ne skrivajo želje po bolj dejavnem vključevanju v državno in evropsko politiko, pa tudi v državni svet. Glede načina vključevanja preigravajo tri možnosti.  

Nepovezana poslanka Janja Sluga, ki je lansko jesen v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o sanaciji Celjske kotline, se pred sredino sejo matičnega odbora državnega zbora nadeja, da bo predlog tokrat vendarle sprejet. Stroške sanacije bi, po predlaganem besedilu zakona, nosili Cinkarna Celje in država. A za to je nujna politična volja. Pa jo poslanci tudi premorejo?  

Kako hitro se lahko življenje obrne na glavo, je spoznala štiričlanska družina Ograjenšek iz Studenc pri Ponikvi pri Žalcu. Torek, 4. januarja, bi bil zanjo zgolj še eden v nizu navadnih januarskih dni, če se ne bi kot strela z jasnega v zgornjem nadstropju dvostanovanjske hiše, ki si jo deli s sorodniki, vnel požar, ki je za sabo pustil pravo razdejanje. Sosedje in drugi krajani so Ograjenškovim takoj priskočili na pomoč in postorili najnujnejše. A pot do obnove bo še dolga.

Pred vhodom v Spominski park Teharje je Mestna občina Celje namestila informacijski pano, s katerim želi počastiti spomin na zamolčane žrtve povojnih pobojev. Kot so sporočili iz celjske občine, so na pobudo Ivana Otta na panoju predstavili tudi žalostne usode otrok s Petrička, ki so jih v taborišču ločili od staršev. 

  Da so travniški sadovnjaki, sadni vrtovi, hribovja z otoki suhih travišč in mokrotne doline ob vodotokih nekaj posebnega, česar ne vidimo nikjer drugje na svetu, je potrdila mednarodna nagrada Meline Mercouri, ki jo je ob koncu minulega leta prejel Kozjanski park. Čeprav je poslanstvo omenjenega javnega zavoda v prvi vrsti ohranjanje narave tega območja, znanega po rastlinski in živalski pestrosti, cilj zaposlenih ni ustvarjanje rezervata, kjer ljudje ničesar ne bi smeli. »Domačinom skušamo pojasniti, da živijo na območju, ki je drugačno od drugih v državi. Kljub temu prinaša številne prednosti, ki jih lahko ljudje izkoristijo sebi v prid,« poudarja direktorica te ustanove Mojca Kunst.  

Zatem, ko sta se na Celjskem ta teden zgodila že poskus uboja in poskus umora, nato pa še napad na učiteljico na srednji šoli, sta se v zadnjih 24 urah zgodila še dva nasilna dogodka. V prvem primeru gre za poskus uboja, v drugem za poskus umora. Gre za nenavadno zgostitev tovrstnih primerov na Celjskem, kar se doslej še nikoli ni zgodilo. Primeri med seboj niso povezani, gre zgolj za nenavadno naključje, pravi vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Damijan Turk. (SŠol)  

Sinoči, okoli 21.30 ure, je bila policija obveščena o poskusu uboja v Preboldu, kjer je 45-letni moški zabodel 44-letnega moškega in ga hudo poškodoval. (SŠol, Foto: SHERPA)

Da se bomo vsi skupaj morali slej ali prej posloviti od premoga, je, če ne že prej, v zadnjem letu postalo jasno vsem. Povsem razumljivo je, da se z načinom in predvsem s hitrostjo zapiranja velenjskega premogovnika in z ustavitvijo šoštanjske termoelektrarne nikoli ne bodo strinjali vsi vpleteni. Veliko je že zamujenega, odgovorov, ki jih terja lokalna skupnost, še vedno ni. Čeprav v zmanjšanem obsegu in zdravstvenim razmeram prilagojeno, so življenje v dolini celo leto barvali kulturno-umetniški ustvarjalci, ki iz leta v leto dokazujejo, da jim idej niti v kriznih časih ne manjka. 

Navadno radi rečemo, da se pri uresničitvi smelih in velikopoteznih načrtov rado zatakne pri denarju,a se zgodi tudi, da se razhajanja glede izvedbe pokažejo, ko je zanjo že pridobljen denar. Tako je odmevala dolgo pričakovana obnova cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji, ki je, potem ko je kulturno ministrstvo zanjo namenilo prva dva milijona evrov, že skoraj obstala. Mnenja stroke so bila namreč povsem razdeljena. Tudi v Vojniku je država končno razvezala malho za gradnjo pločnika, na katerega tamkajšnji stanovalci čakajo že pol stoletja, a kaj, ko si je ob tem zamislila še obvoznico. V zgodovino se bodo zapisali tudi projekti, ki so zaradi srčnosti številnih posameznikov povezali skupnost. 

Kriminalisti PU Celje preiskujejo primer v Šolskem centru Celje, kjer naj bi mladoletni dijak napadel eno izmed učiteljic. Ta naj ne bi bila hudo poškodovana. Šlo naj bi za Srednjo šolo za kemijo, elektrotehniko in računalništvo. (SŠol, Foto: SHERPA)

Znane so podrobnosti o včerajšnjih požarih na Celjskem. V treh primerih je namreč ogenj izbruhnil na stanovanjskih hišah. (SŠol, Foto: GZ Žalec)

Danes, nekaj minut po 12. uri, so morali gasilci posredovati v Studencah na območju Žalca, kjer je zagorela stanovanjska hiša. (SŠol, BA, Foto: GZ Žalec)

  Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur zbira denarno pomoč za Amadeja Sorčana iz Šentjurja, ki ima cerebralno paralizo. Deček pridno raste, njegovo vsakodnevno prenašanje po stopnicah pa je za njegova starša zelo naporno. Zbrani denar bo zveza namenila za ureditev dvigala ob hiši.  

Danes ponoči so policisti v enem izmed domov upokojencev na območju Policijske uprave Celje obravnavali sum poskusa umora. (SŠol, foto: SHERPA)

Mestna občina je v pritličju Celjskega doma, kjer je bila nekoč cvetličarna, uredila nove javne sanitarije. Namenu jih bo predala predvidoma ta mesec. Javne sanitarije se bodo imenovale Toilet in bodo brezplačne. Občani in obiskovalci mesta jih bodo lahko uporabljali podnevi, invalidi pa s pomočjo posebnega ključa 24 ur na dan.