Šestega januarja 2012 si je sodil sam s pištolo makarov, njegova smrt pa še vedno buri duhove. Zaznamoval je novinarstvo v prelomnem času osamosvajanja in demokratizacije Slovenije. Izstop iz novinarskega poklica je bil zanj usoden. Šestega januarja bo minulo deset let od njegove smrti. Sodil si je sam s pištolo makarov. A teorije zarote ne pojenjajo.

Je znana celjska »faca«. Pogosto ga boste srečali v Stanetovi ulici, kjer ima prostore njegovo podjetje in kjer je v bližini Mestni kino Metropol, njegov življenjski projekt. »Čeprav sem rojen leta 1969, ko je človek poletel v vesolje, se najbolje počutim doma, na Zemlji,« pravi Borut Kramer. In v Celju, lahko dodamo. Njegov prispevek na področju urbane kulture je opazen že dve desetletji. Zaradi zanesenjakov, kot je on, ima mesto še vedno bogato kulturno ponudbo, med drugim tudi umetniških filmov.

  Nekateri so naravo varovali, drugi onesnaževali. Nekateri so vodili, drugi odstopili. Nekateri so načrtovali, drugi so jim prekrižali načrte. Zgodb iz Obsotelja in s Kozjanskega tudi v letu 2021 ni manjkalo.  

Včeraj, okoli 10.45 ure, se je v Celju zgodil poskus uboja. Dogodek se je zgodil na pešpoti ob železnici, med Vojkovo ulico in stanovanjskim naseljem Plava laguna. (SŠol, foto: SHERPA)

Tudi na prehodu v letu 2022 je naša medijska hiša skupaj s Tosamo, Novo KBM in Mestno občino Celje obdarila novopečene mamice. Gre za eno najstarejših in tradicionalnih akcij v Sloveniji, ki je letos že 58. po vrsti. Prvi v letu 2022 se je v Celju rodil fantek ob 9.34 uri, zadnja lani pa se je rodila deklica ob 19.37 uri. (SŠol, Foto: SHERPA)

Laščan Simon Sanda je vsestranski ustvarjalni samouk in vizualni ustvarjalec, ki se v zadnjih letih največ ukvarja z ilustracijo, oblikovanjem, videoanimacijo, z ustvarjanjem maskot in z risanjem karikatur. Predvsem pa sta, kot pravi, njegova želja in poslanstvo ustvarjati vizualne podobe in zgodbe, ki navdihujejo ljudi in pozitivno vplivajo na svet. Čeprav je želja po risanju v njem tlela že od zgodnjih otroških let, najprej ni upal prisluhniti notranjemu klicu in je dovolil, da ga je življenje odpeljalo drugam. Ob pomembnem poslovnem prelomu se je pred približno desetletjem opogumil, izstopil z utečene in uhojene poti ter se podal v svoj svet risanja. V zadnjih letih svoje znanje z največjim veseljem predaja drugim. Predvsem otrokom in mladim želi pokazati, da je za uspeh in srečo treba prisluhniti srcu.

Decembra okoli nas zažari na tisoče drobnih luči. V marsikaterem srcu v tem predprazničnem času le bledo gorijo skromne želje. Veliko je družin in posameznikov, ki zaradi številnih stisk ne morejo v celoti začutiti decembrskega prazničnega vzdušja. Na srečo je okoli nas vsako leto več srčnih ljudi, ki se trudijo tudi v otožnih očeh prižgati iskre sreče. Za to so zaslužni dobrodelne organizacije, podjetja in številni posamezniki, ki so tudi v izteku leta kljub dodatnim omejitvam in preprekam širili praznično veselje. Ker v ljudeh kljub vsemu še živi duh solidarnosti, je lahko praznike užilo veliko več ljudi.  

V Laškem in Radečah si bodo leto 2021 zagotovo zapomnili po uresničitvi več pomembnih in zahtevnih infrastrukturnih projektov. Laščani so med drugim dočakali nov most čez Savinjo v Marija Gradcu in krožišče v središču Laškega, Radečani pa po več desetletjih prizadevanj prenovo ceste do Zidanega Mosta. Ob tem je leto 2021 v obeh občinah prineslo tudi več drugih pomembnih projektov. V Laškem so med drugim naredili pomemben korak pri reševanju zdravstvene problematike v občini, v Radečah so se veselili novih prenočitvenih zmogljivosti. Tudi epidemiji koronavirusa so se v obeh občinah uspešno zoperstavljali, čeprav jim ta tudi v tem letu ni prizanašala.

Skupina staršev učencev Waldorfske šole Savinja je zaskrbljena zaradi razmer v šoli. Kot so zapisali v anonimnem pismu, vodstvo šole naj ne bi spoštovalo ukrepov za zajezitev virusa. Ravnatelj Jože Školc vse očitke zavrača in dodaja, da ne ve, zakaj nekateri želijo s tem načrtno škodovati ugledu njihove šole. »Nekajkrat je že prišla zdravstvena inšpekcija, ki ni ugotovila posebnih nepravilnosti, zato se ne morem znebiti občutka, da nam nekateri starši želijo nagajati,« pravi.

Danes mineva natanko 130 let, odkar je po Savinjski železniški progi, od Celja do Velenja, prvič zapeljal vlak. Ob jubileju se je po progi, katere realnost so sicer pol stoletja stari vlaki, zapeljal najsodobnejši vlak Slovenskih železnic, švicarski Stadler. Sodobno udobje potovanja po tirih so preizkusili številni gostje, med njimi tudi večina županov vseh treh dolin, ki jih proga povezuje.  

  Da ljudem veliko pomeni, če si lahko ogledajo praznično okrašeno pokrajino, sredi katere se skrivajo prav posebne jaslice, je lani spoznala Klavdija Simler iz Planine pri Sevnici v občini Šentjur. Kozjansko božično pravljico, ki jo je uredila ob svojem domu, je takrat obiskalo približno tri tisoč obiskovalcev. Ljudje so obilja svetlobe deležni tudi letos, ko zimsko pokrajino razsvetljuje približno 27 tisoč lučk.  

Celjski prometni policisti so na avtocesti v Celju dvakrat ustavili voznika začetnika, ki je storil več prekrškov. (SŠol, Foto: Andraž Purg - GrupA)

»Ljubim jo. Vem, da bo preživela,« mi je dejal Marko. Ob njem je bila Petra, Romanina sestra. Stali smo na parkirišču, se objeli, zajokali in si v objemu, kot da smo se odločili spremeniti usodo, zašepetali: »Da. Preživela bo.« Druge možnosti nismo dopuščali. Nato sta oba odšla v UKC Ljubljana. Romana Kolar je bila takrat priključena na respirator in na aparat za zunajtelesni krvni obtok (ECMO). Covid je pri njej povzročil popolno respiratorno odpoved. Imela je le nekaj odstotkov možnosti preživetja. V tistih nekaj odstotkov smo položili vse svoje upanje. »Samo da pride domov,« je dejal Marko. In je. Romana je preživela. Za njo je izjemen boj za življenje. Dobila je novo priložnost. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Andraž Purg - GrupA)

Ali je pobeg v Mozirski gaj lepši spomladi ali pozimi, bi se večina obiskovalcev najverjetneje težko odločila. Sprehod med 1,7 milijona prazničnih luči, kolikor jih letos sveti v gaju, ne bi mogel biti boljša popestritev dolgih zimskih večerov. Ta znan park cvetja je že šesto leto zapored decembra odet v mavrično podobo, zaradi katere imajo mimoidoči občutek, da so se znašli v pravljici. Kot pravijo ustvarjalci, je to tudi njihov namen. »S še več lučmi smo želeli glede na trenutne čase v naša življenja prinesti nekaj upanja in dobrih občutkov,« je pojasnila predstavnica za stike z javnostjo Maja Horvat iz Mozirskega gaja.

Če smo povsem natančni, je povprečna starost vlakov, ki dnevno vozijo po savinjski železnici, 47 let. Zdi se, da so Slovenske železnice kar malo pozabile na to skoraj osemintrideset kilometrov dolgo progo med Celjem in Velenjem, po kateri je prvi vlak zapeljal 27. decembra 1891. Železniški odsek, ki so ga takrat zgradile in upravljale Štajerske deželne železnice, je bil pomemben zaradi rudnika lignita v Šaleški dolini. Če število potnikov glede na podatke Slovenskih železnic od osamosvojitve narašča, je povsem drugače s tovornim prometom.

Velenjski policisti so včeraj mladoletniku zasegli 1045 petard različnih velikosti in kategorij. Mladoletnik je pirotehniko naročil preko spleta iz tujine in jo po pošti prejel na domač naslov. Zoper njega bo podan obdolžilni predlog.

Celjanka Tina Gracer si bo letošnje praznike zapolnila za vselej. Življenje ji je namreč v začetku decembra podarilo neverjetno darilo. Po 16 letih je našla izgubljenega konja, ki ga je v dobri veri, da bo to zanj najbolje, podarila ljubiteljici konj. Kmalu se je za njim izgubila vsaka sled. Dolgo ga je neuspešno iskala in vse je kazalo, da je ta svet že zapustil. Kot pravi Tina, je bilo najtežje živeti z ogromno skalo krivde na plečih. A čudeži se dogajajo. In zgodijo se, ko jih najmanj pričakujemo. 

Muzej Velenje bo ob 17. uri na Velenjskem gradu odprl novo stalno razstavo, posvečeno skladatelju in glasbeniku Franu Korunu Koželjskemu. V spominski sobi bo razstavljeno pohištvo in instrumenti, ki jih je uporabljal. Program kulturnega večera ob odprtju pripravljajo dijaki Umetniške gimnazije Velenje.  

»Temu času, ki nas omejuje, a nam ne more vzeti srca in duše, ki nas ne more oropati vsega lepega in prijetnega, bomo tudi letos dodali eno od najlepših podob, ki jih ljudje nosimo v sebi: jaslice!« Tako so ob letošnji razstavi Božični Vojnik zapisali njeni ustvarjalci. Do 2. januarja bo okoli vojniške cerkve sv. Jerneja na ogled kar 70 zunanjih jaslic.

  Občinska uprava Občine Štore od danes deluje v novih prostorih na Lipi in sicer v zgornjem nadstropju znanega trgovskega centra. Skupaj z enoto knjižnice ima občinska uprava na voljo približno 750 kvadratnih metrov površin. Vrednost potrebnih del in opreme je znašala približno 650 tisoč evrov z DDV, del denarja za opremo knjižnice je bil pridobljen na enem od razpisov lokalne akcijske skupine.