V poplavi izdelkov, ki jih niti ne potrebujemo in z njimi samo obremenjujemo okolje, je vedno težje najti kakovostne kose, ki bi nam služili nekaj desetletij. Še bolj očitno je to v ponudbi tekstila, kjer prevladujejo poceni izdelki hitre mode, uporabni le eno sezono. Tisti, ki se potrudijo in najdejo boljše kose oblačil, se jih lahko sčasoma naveličajo. Ker jih je škoda zavreči, lahko dobijo novo priložnost v trgovini z rabljenimi stvarmi. Tudi pri nas jih je vedno več, postajajo vedno bolj priljubljene in ljudje se počasi otresajo predsodkov, povezanih z nakupom v njih. Zanimivo, da se v nekaterih na prvi pogled sploh ne vidi, da gre za ponudbo rabljenih oblačil. Ena takšnih je zagotovo trgovinica Druga modna muha na Glavnem trgu v Celju.

Kot smo že poročali, je konec lanskega leta računsko sodišče pritrdilo Združenim civilnim iniciativam Spodnje Savinjske doline, ki se zavzemajo za prometno učinkovito, cenejšo in kmetijstvu neškodljivo prometno povezavo med Velenjem in Celjem, da je izbrana prometna povezava F2-2 neustrezna. Kljub številnim opozorilom posameznikov in strokovnih skupin, ki so več let razlagali o nesmiselnosti in potratnosti predvidene trase, je bila ta potrjena. Čeprav vlagatelj, družba Dars, in tudi predstavniki lokalnih oblasti trdijo, da je za ponovno odločanje in morebitno spremembo odločitve prepozno, so predstavniki civilnih iniciativ prepričani, da so to le izgovori. »Ceneje je odstopiti kot nadaljevati,« trdijo.  

Svetovni dan maternega jezika obeležujemo 21. februarja. Slovenščina je v zadnjih desetletjih zaradi razširjene angleščine vedno bolj na udaru, zato je še toliko bolj spodbudno, da kljub življenju v tujini na svoj materni jezik ni pozabil marsikateri izseljenec. V pomoč jim je dopolnilni pouk slovenskega jezika, ki ga v Berlinu že petnajsto leto poučuje mag. Magdalena Novak, profesorica slovenščine in angleščine. Delo jo zelo navdihuje in veseli, obenem je ustvarjalno, zato ji ni nikoli dolgčas. Dopolnilni pouk slovenščine, ki ga organizira in financira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, strokovno podporo pa učiteljem nudi zavod za šolstvo, v nemški prestolnici obiskuje devetdeset udeležencev, med katerimi so tako otroci kot odrasli.

Gradnja hitre ceste tretje razvojne osi na območju Velenja, kjer sicer ves čas močno zagovarjajo izbrano traso, spet razburja tiste, ki živijo v neposredni bližini gradbišča. V zadnjem letu je gradnja močo načela živce domačinom z območja Škal, Hrastovlja in Plešivca. Čeprav so izvajalci del po približno letu cestno povezavo do Graške Gore znova odprli, težavam očitno še ni videti konca. Zaradi gradnje odsekov hitre ceste napovedujejo nove zapore in (neurejene) obvoze. Veliko okoliških cest bo imelo spremenjeno prometno ureditev. Vedno bolj zaskrbljeni so tudi prebivalci ob potoku Velunja.  

  Da bo v življenju slaščičarka ali zlatarka, ji je že v otroštvu napovedal oče, s katerim sta se v njeni mladosti rada vrtela po kuhinji. Iz gospodarstva jo je pot zanesla v izobraževanje. Letos mineva petindvajset let, odkar v Srednji poklicni in strokovni šoli Šolskega centra Šentjur dijake uči pri praktičnem pouku slaščičarstva. Pod njenim mentorstvom se mladi učijo ustvarjati majhne pregrehe za posebne priložnosti. Učiteljici, ki jih zna poslušati, radi povejo o svojih uspehih, a tudi o svojih strahovih in težavah. Prav zato, ker si zna pridobiti zaupanje mladih, je bila vrsto let zvesta poslanstvu rejnice. Do lepše prihodnosti je pomagala kar devetim najstnikom.  

V teh dneh so vse oči svetovne javnosti usmerjene v vedno bolj zaostrene odnose med Rusijo in Ukrajino. Napetostim na njuni meji namreč ni videti konca. Na razmere v Ukrajini s težkim srcem gleda Galina Malovšek, rojena Ukrajinka, ki zadnjih šestindvajset let živi v Žalcu. Kot pravi, ne gre za zaostrovanje, temveč že za pravo vojno, ki ni nič novega, temveč traja že zadnjih osem let, od takrat, ko je leta 2014 Rusija zavzela Krim in začela nadzorovati večino meje med državama.

  Občina Šmarje pri Jelšah se je prijavila na razpis zdravstvenega ministrstva, na katerem bo skušala pridobiti denar za ureditev sodobnega fizioterapevtskega centra v stavbi stare šole.  

Kdo bo sploh kazensko odgovarjal za eno največjih okoljskih afer pri nas? In zakaj ima milijonski dobiček posrednik, ki bi moral poskrbeti za komunalno blato, a je to končalo v gozdu v Hočah, se sprašujejo novinarji spletnega portala Necenzurirano.si. 

Podjetji Cetis in Cep sta podali pobudo za spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta na območju Dolgo polje zahod. Lastnika družbe Cep sta zakonca Majcen, ki imata v lasti tudi delež v specialistični kliniki Dvorec Lanovž. Kot so potrdili v celjski občini, je na območju pobude načrtovana gradnja dveh stavb, in sicer medicinskega centra in poslovno-trgovskega objekta.  

Redke so upravne enote v Sloveniji, kjer prebivalcem za oddajo vloge za ureditev osebnih dokumentov ni treba čakati. Epidemija je močno spremenila poslovanje v upravnih enotah, stranke se morajo za obisk naročiti. V Celju je čakalna doba tri tedne. V Laškem, kjer se za sistem naročanja niso odločili, za zdaj čakalnih dob ni.  

  Misel, da ne moremo živeti v sedanjosti in drveti proti prihodnosti, če ne poznamo svoje preteklosti, vodi Slatinčana asist. Daniela Siterja, mag. zgod., ki je pred časom v domačem kraju predstavil delo Rogaška Slatina pod kljukastim križem. Opomnil je, kaj se je v tem kraju dogajalo, odkar je svastika leta 1941 prvič zaplapolala z Zdraviliškega doma. Mesto je bilo za okupatorja zaradi zdraviliške in steklarske dejavnosti, namestitvenih zmogljivosti ter lege ob nemško-hrvaški državni meji ključno za delovanje Spodnje Štajerske. Ker spomini na obdobje nacistične vladavine vztrajno bledijo in tonejo proti večni pozabi, se je želel z monografijo pokloniti vsem, ki so trpeli zaradi rasnega nasilja. Svoje delo je posvetil ohranjanju zgodovinskega spomina, podajanju nauka in večnega opominjanja pred ponavljanjem totalitarnih ali drugih režimov.  

V prihodnjem študijskem letu bosta mladim na voljo dve novi možnosti rednega študija v Celju, in sicer zdravstvene nege ter proizvodnega inženirstva oziroma strojništva. Regijskemu študijskemu središču (RŠS) v Celju so namreč uspela nekajletna prizadevanja, da bi tudi tri visoke šole, ki delujejo v njegovem okviru, pridobile koncesijo za izvajanje študijskih programov.

Kot smo že poročali, je v prvih dneh novega leta nesreča z vso silo udarila zakonca Vodovnik iz Podgorja v mestni občini Velenje. V le nekaj minutah jima je ogenj povsem uničil nezavarovano hišo. Takoj po nesreči sta se nastanila pri bližnjih sosedih. Pogorišče je že dan kasneje obiskal velenjski župan Peter Dermol in obljubil pomoč. Odziv lokalne skupnosti, številnih posameznikov in podjetij je bil izjemen. In tako sta se lahko skromna zakonca po mesecu že vrnila domov.  

  Kristina Kampuš je bila šestnajst let na čelu slatinskega Pegazovega doma, marca bo vodenje prepustila naslednici. Ko je zapuščala predzadnje delovno mesto, mesto vodje oddelka za družbene dejavnosti v Občini Rogaška Slatina, so jo mnogi spraševali, zakaj odhaja iz javne službe. A priložnost, da življenje vnese v takrat povsem novo stavbo, kamor so želeli na jesen življenja priti starejši, je bila zanjo velik izziv. V vseh mandatih vodenja je dodobra spoznala začaran krog institucionalnega varstva. Poudarja, da so domske storitve slabo ovrednotene, da za nobeno ni predvidenih dovolj zaposlenih, ki bi jo opravljali, in da so delavci za svoje delo premalo plačani. »Država normativov za domove ni posodobila že trideset let. Direktorji domov želimo stanovalcem dati tisto, kar potrebujejo zdaj, leta 2022. In ne le storitve, ki so ustrezale potrebam starejših leta 1990.«    

Po izboru bralcev revije Jana je to postala Nika Kovač, antropologinja in sociologinja, ustanoviteljica in direktorica Inštituta 8. marec, v katerem s prostovoljci opozarjajo na neenakost in krivice najšibkejših.

»Če dekletu daš prave čevlje, lahko osvoji svet,« je znana misel lepotne ikone Marilyn Monroe. Več kot očitno si je 22-letna lepotica Toja Skok obula prave. Na prestižnem svetovnem tekmovanju World Top Model, ki je bilo decembra v Rimu, se je namreč uvrstila med prvih deset finalistk. Tako visoka uvrstitev na lepotnem tekmovanju ni uspela še nobeni Slovenki. Čeprav so se ji že odprla marsikatera vrata v svet mode, Toja z odločitvami ne hiti, ampak se raje prepušča toku življenja.

Za marsikoga ni božično-novoletnih praznikov brez Časovega tatarskega bifteka. Spet drugi med velikonočnimi prazniki prisegajo na njihovo prekajeno šunko. Zadnjih nekaj let sta mesnica in predelava mesa v rokah Boštjana Časa, pred tem sta bili vse od osamosvojitve Slovenije pod budnim očesom njegove mame Silve, ki ji kot mesarici v pretežno moški družbi zagotovo ni bilo lahko. A ji je – najprej ob podpori njenega očeta Ivana Boršiča in kasneje še moža Ervina Časa – uspelo. Blagovna znamka Čas je postala širše prepoznavna v celotni regiji in je danes sinonim za slovensko kakovost.

Pri spomeniku frankolovskih žrtev na Stranicah je bila dopoldne spominska slovesnost, ki sta jo pripravili Občina Vitanje in  Spominsko društvo sto frankolovskih žrtev. Spominu na talce so se poklonili in položili venec predsednik Republike Slovenije Borut Pahor skupaj z župani oziroma predstavniki okoliških občin.