Velikega pustnega karnevala, ki smo ga bili vajeni v Šoštanju v zadnjih desetletjih, letos po besedah pustnega gobezdala Petra Radoje ne bo. »Poskušali bomo v tem pustnem času Šoštanj popestriti s kakšno pustno masko, seveda ne v živi obliki, in s kakšnim videom, ki ga bomo predvajali na družbenih omrežjih.« Si pa zato, kot napoveduje Radoja, obetamo toliko bolj zanimivo poletno dogajanje.

  Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor bo jutri, v soboto ob 11. uri, na Stranicah v soteski Graben položil venec k Spomeniku frankolovskim žrtvam.  

Kljub temu da je še pred dnevi kazalo, da  zaradi epidemije koronavirusa letos ne bo nobenega pustnega dogajanja v središču Celja, se to ni zgodilo. Celjski pust je vendarle trdoživ in  novodobnemu virusu, ki je zamajal svet, ni pustil, da bi povsem prekrižal načrte.

Mesec kulture bodo v Velenju danes na socialnih omrežjih obeležili z glasbeno predstavo, v kateri se bodo na šaljiv način dotaknili tegob, ki jih je v naša življenja prinesla zdravstvena kriza. Gre za a novo, posodobljeno verzijo ubranega jamranja, v kateri bo glavno besedo dobil mali človek. V klasičnem evrovizijskem formatu bodo tako spregovorili lokalni glasbeni ustvarjalci, ki nam bodo skozi pesmi zaupali vse svoje skrite želje in hrepenenja v teh nenavadnih časih.  

V teh časih je posebej težko devetošolcem, ki so te dni pred življenjsko odločitvijo, katero srednjo šolo naj izberejo. Nič lažje ni dijakom četrtih letnikov, ki izbirajo nadaljnji študij in jih čaka še zahtevno opravljanje mature ali zaključnega izpita. V prejšnjih letih so bili informativni dnevi priložnost, da so pobliže spoznali šole, začutili njihov utrip in se tako lažje odločili. Letos so za vse to prikrajšani. Šole jim skušajo pomagati na različne načine. Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje je na primer že decembra in januarja pripravila tri virtualna srečanja Moja pot – naši pogovori in predstavila pot do izbire poklica, utrip šole in možnosti, ki jih ta ponuja mladim za nadaljnjo kariero. Predstavitve je vodila svetovalna delavka v šoli dr. Andreja Grobelšek, s katero smo se pogovarjali o tem, na kaj vse naj bodo otroci in starši pozorni pri karierni odločitvi.

Primož Lončar je Celjan, ki se je že kot deček s starši preselil v Zgornjo Savinjsko dolino, a je s knežjim mestom ostal povezan. Po srednji šoli za strojništvo, ki jo je obiskoval v Celju, ga je študijska pot peljala v Maribor. Po študiju strojništva je hitro našel delo in se v nazarskem podjetju zaposlil na delovnem mestu operativnega nabavnika. Z znanjem in odnosom je prepričal delodajalca in sodelavce ter kmalu napredoval. Vse do mesta direktorja nabave in kontrolinga. Za svoje delovanje in razvoj področja je ob izteku leta 2020 prejel tudi priznanje nabavni manager leta, ki ga podeljujeta podjetje Planet GV in Združenje nabavnikov Slovenije.

Kmetica Katarina Očko, kandidatka za Slovenko leta Njeni skromnost in prijaznost sta nalezljivi in pomirljivi. Ves čas razlaga, kako ji je nerodno in neprijetno govoriti o sebi, pri čemer govori brez vdiha. O svojem delu, pridelkih in družini razlaga s takšnim navdušenjem, da ji brez kančka pomisleka verjameš, da jo delo na kmetiji izpolnjuje. Njene eko zabojčke ceni veliko družin v okolici Laškega in Celja, izstopajoče delo so prepoznali tudi pri reviji Zarja Jana, ki vsako leto organizira akcijo Slovenka leta.

Tako za osnovnošolce kot dijake ter študente sta danes in jutri informativna dneva. Glede na razmere sta drugačna kot prejšnja leta, saj bosta lahko izpeljana le s spletno predstavitvijo.  Šole so  se na to pripravljale že nekaj časa, nekatere so del predstavitev pripravile že v preteklih tednih. Zbrane informacije o informativnih dnevih v posameznih šolah in domovih je mogoče najti na spletnih straneh ministrstva za izobraževanje, znanost in šport s povezavami do njihovih spletnih strani (https://www.gov.si/teme/vpis-v-srednjo-solo/).

V minulem letu so tudi v Hiši kulture Celje (HKC) zaradi aktualnih razmer del svojega abonmajskega programa morali preseliti na splet. Odziv je bil odličen. Kljub temu v tej produkcijski hiši ob nedavnem kulturnem prazniku niso pripravili posebnih spletih projektov, ampak se pripravljajo na projekte za čas, bodo razmere to spet dovoljevale obisk gledalcev na prizorišču. 

Danes ob 12. uri bo sproščen promet po novozgrajenem mostu čez Savinjo v Marija Gradcu pri Laškem. S sprostitvijo prometa bo vzpostavljena povezava med glavno cesto Laško–Šmarjeta na desnem bregu Savinje s cesto Laško–Breze–Šentjur na levem bregu. Most bo pomenil razbremenitev tovornega prometa skozi središče Laškega, kar bo pomembno vplivalo na izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev mestnega jedra v Laškem.

Vlada je sklenila, da se s ponedeljkom odpravi omejitev gibanja med občinami in se dovoljuje zbiranje do deset ljudi. Prav tako se v šole vračajo vsi učenci osnovnih šol, razen tistih, ki imajo počitnice. S ponedeljkom bodo dovoljene tudi vse trgovinske dejavnosti brez omejitve. (SŠol)

Epidemija je povzročila veliko sprememb v navadah ljudi. Glede na to, da so šole zaprte že večino šolskega leta, bi pričakovali, da bo to vplivalo tudi na količine zbranega šolskega papirja. A v družbi Simbio z veseljem ugotavljajo, da letošnje količine šolskega papirja v primerjavi z enakim obdobjem v minulih letih nič kaj ne izstopajo.

Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je danes popoldne za poslovno direktorico bolnišnice potrdil Margareto Guček Zakošek. Današnji razplet je epilog vseh postopkov, ki so se vlekli že od lani, ko naj bi v prvi polovici decembra svet zavoda bolnišnice moral glasovati o novem poslovnem direktorju. A je bila takrat ta odločitev umaknjena z dnevnega reda, saj na njem ni bila predvidena ponovna predstavitev kandidatov. Drugi kandidat je bil nekdanji župan Dobrepolja Janez Pavlin, ki je v preteklosti kandidiral tudi za direktorja ljubljanskega kliničnega centra. (SŠol)

Pred dnevi je izšla knjiga Leto podgane (Založba Forma 7, Ljubljana), v kateri je Peter Zupanc, naš dolgoletni novinarski sodelavec, popisal svoje doživljanje spopadanja s koronavirusom in spopadanja z boleznijo covid-19 na Kitajskem. Od tam se je smrtonosen virus razširil v začetku minulega leta po vsem planetu in najbolj pretresel svet od konca druge svetovne vojne.

Novih srednješolskih programov, ki bi privabljali učence devetih razredov, zadnja leta v šolah v regiji ni bilo veliko. Letošnja generacija devetošolcev lahko v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje prvič izbere program fotografskega tehnika. Ta program je doslej imela samo Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.

Sinoči, nekaj pred 22.uro, so morali gasilci in policisti posredovati v eni izmed večstanovanjskih stavb na Teharjah, kjer je prišlo do uhajanja plina. Zaradi nevarnosti so tudi evakuirali več kot deset stanovalcev. (SŠol)

Na nacionalni televiziji je bil nedavno na ogled četrti del priljubljene dokumentarne oddaje Alpske vasi. Nemško-francoski televizijski kanal Arte v petih polurnih potopisnih oddajah predstavlja odmaknjene alpske vasi Francije, Avstrije in Slovenije. Tokratni del je bil namenjen življenju domačinov na meji med Avstrijo in Slovenijo. Ustvarjalci oddaje so na slovenski strani obiskali kmetijo Knez, ki se nahaja visoko nad Robanovem kotom, medtem ko so se nekaj kilometrov stran na avstrijski strani mudili pri Zdravku Haderlapu iz Lepene. Ljudje na tem območju govorijo slovensko in nemško ter so bili skozi zgodovino vedno tesno povezani.

»Odličen predavateljski kader, dobre razmere za delo in perspektivno področje delovanja šole, na kateri študenti pridobijo naziv diplomirani inženir strojništva,« izpostavlja glavne prednosti Visoke šole za proizvodno inženirstvo (VŠPI) v Celju njen dekan doc. dr. Gašper Gantar. Šolo, ki letos slavi 10-letnico delovanja, je ustanovilo Regijsko študijsko središče v Celju.

Tudi mnogi dijaki na Celjskem so se pridružili pobudi iniciative Zahtevamo šolo, kar pomeni, da mladi po Sloveniji bojkotirajo pouk na daljavo in se danes niso vključili v spletne učilnice.

Za območje celjskega Otoka proti bazenu, kjer so zdaj garaže, v Mestni občini Celje pripravljajo spremembe prostorskega načrta, je na seji celjskega mestnega sveta napovedal župan Bojan Šrot. OPPN bo na tem območju omogočil gradnjo stanovanj.