Zaradi slabih epidemioloških razmer v Sloveniji ter posledično pomanjkanja kadra, so v Osrednji knjižnici Celje danes prešli na spremenjen sistem izposoje.

Slovenske občine bi bile do leta 2023 upravičene do osmih milijonov evrov evropskega denarja iz projekta vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti (PMIS). Še osem milijonov pa bi prejele po tem letu. Občine so se že začele množično prijavljati na razpis, a kot poročajo Novice Svet24 ga je ministrstvo za javno upravo septembra lani zaradi nepravilnosti razveljavilo in obljubilo novega. »Izvedbo slednjega je ustavila služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonka Černača. Razpisa ne bo, opeharjene občine pa lahko pozabijo na koristi digitalne preobrazbe in obljubljeno povrnitev stroškov, ki so jih imele s prijavljanjem na propadli razpis,« piše omenjeni časopis.

Včeraj dopoldne je zagorelo v stanovanjski hiši v Grižah. Poškodovan ni bil nihče, je pa ogenj uničil mansardno stanovanje. (SŠol, Foto: SHERPA)  

Sara Svensson, rojena Savinjčanka, je v otroštvu igrala flavto in tolkala, medtem ko se je nad oboo navdušila v času študija muzikologije na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je tri leta delala tudi kot raziskovalka. Ljubezen do tega lesenega pihalnega glasbila z dvojnim jezičkom je bila tako velika, da ga je želela študirati. Hkrati je v njej rasla želja, da bi se preselila v tujino, kjer bi pridobila nova znanja in izkušnje. Ker je ob tem želela poglobiti še znanje nemščine, je študijski program izbrala v Gradcu, ki ji je ustrezal tudi zaradi bližine Slovenije. Takrat se ji niti sanjalo ni, da ji bo študij v tujini prinesel tako veliko spremembo v zasebnem življenju.

  »Tisti, ki se z glasbo ne ukvarjajo profesionalno, težko razumejo, koliko dela je treba vložiti v to, da na koncu neko glasbeno delo zveni tako, kot glasbeniki želimo. Morda prav zato pianisti veljamo za trmaste ustvarjalce, za perfekcioniste.« Tako pravi 19-letni Dejan Romih iz Podčetrtka, ki od lanske jeseni študira klavir na Kraljevem konservatoriju v Bruslju. Mlad glasbenik je doslej vedno sledil iskri radovednosti, ki ga je pripeljala do dejavnosti, ki mu bogatijo življenje. Čeprav se lahko pohvali z lepo bero nagrad, ki jih je osvojil na glasbenih tekmovanjih, ni eden tistih, ki bi ob klavirju zanemarjali vse drugo okoli sebe. Z veseljem se posveča tudi filozofiji in ulični fotografiji.  

Člani odbora Državnega zbora (DZ) za infrastrukturo, okolje in prostor so danes zavrnili predlog Zakona o sanaciji Celjske kotline, ki ga je lani oktobra v parlamentarno obravnavo vložila nepovezana poslanka Janja Sluga. Člani odbora iz vrst opozicije so menili, da je zakon prvi korak pri reševanju degradiranih območij, koalicija je vztrajala pri pripravi sistemskega zakona. Celjani bodo očitno na bolj zdravo okolje še čakali. 

V Laškem so letošnje leto razglasili za leto planinstva. Obeležili bodo namreč kar tri častitljive jubileje. Planinsko društvo Laško bo praznovalo 100. obletnico obstoja ter 70-letnico odprtja doma na Šmohorju. Mineva pa tudi 110 let od smrti Laščana Frana Orožna, geografa in ustanovitelja Slovenskega planinskega društva. V letu planinstva se bodo v Laškem zvrstili številni dogodki in aktivnosti. Med njimi je tudi Planinska bralna značka Knjižnice Laško.

Šesto Božično bajko Slovenije v Mozirskem gaju, ki jo je tokrat krasilo kar 1,7 milijona lučk, si je ogledalo rekordno število obiskovalcev. V 45 dneh je bajko obiskalo več kot 40 tisoč ljudi.

Mestna občina Celje bo letos uredila nov trg pri celjski tržnici. Trenutno je tam neurejeno parkirišče, po ureditvi pa bo to območje namenjeno različnim dogodkom, hkrati bo tržnici zagotavljalo več tržnega prostora, pravijo v celjski občini.

  57 prvih mož in žena občin se je pridružilo novonastalemu klubu neodvisnih županov in podžupanov. Pobudo zanj je dal kočevski župan dr. Vladimir Prebilič. Na prvem srečanju, ki je bilo v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju, je sodelovalo več obrazov s Celjskega, ki so odločeni, da bodo bolj vplivali na skladen regionalni razvoj in na decentralizacijo. Ne skrivajo želje po bolj dejavnem vključevanju v državno in evropsko politiko, pa tudi v državni svet. Glede načina vključevanja preigravajo tri možnosti.  

Nepovezana poslanka Janja Sluga, ki je lansko jesen v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o sanaciji Celjske kotline, se pred sredino sejo matičnega odbora državnega zbora nadeja, da bo predlog tokrat vendarle sprejet. Stroške sanacije bi, po predlaganem besedilu zakona, nosili Cinkarna Celje in država. A za to je nujna politična volja. Pa jo poslanci tudi premorejo?  

Kako hitro se lahko življenje obrne na glavo, je spoznala štiričlanska družina Ograjenšek iz Studenc pri Ponikvi pri Žalcu. Torek, 4. januarja, bi bil zanjo zgolj še eden v nizu navadnih januarskih dni, če se ne bi kot strela z jasnega v zgornjem nadstropju dvostanovanjske hiše, ki si jo deli s sorodniki, vnel požar, ki je za sabo pustil pravo razdejanje. Sosedje in drugi krajani so Ograjenškovim takoj priskočili na pomoč in postorili najnujnejše. A pot do obnove bo še dolga.

Pred vhodom v Spominski park Teharje je Mestna občina Celje namestila informacijski pano, s katerim želi počastiti spomin na zamolčane žrtve povojnih pobojev. Kot so sporočili iz celjske občine, so na pobudo Ivana Otta na panoju predstavili tudi žalostne usode otrok s Petrička, ki so jih v taborišču ločili od staršev. 

  Da so travniški sadovnjaki, sadni vrtovi, hribovja z otoki suhih travišč in mokrotne doline ob vodotokih nekaj posebnega, česar ne vidimo nikjer drugje na svetu, je potrdila mednarodna nagrada Meline Mercouri, ki jo je ob koncu minulega leta prejel Kozjanski park. Čeprav je poslanstvo omenjenega javnega zavoda v prvi vrsti ohranjanje narave tega območja, znanega po rastlinski in živalski pestrosti, cilj zaposlenih ni ustvarjanje rezervata, kjer ljudje ničesar ne bi smeli. »Domačinom skušamo pojasniti, da živijo na območju, ki je drugačno od drugih v državi. Kljub temu prinaša številne prednosti, ki jih lahko ljudje izkoristijo sebi v prid,« poudarja direktorica te ustanove Mojca Kunst.  

Zatem, ko sta se na Celjskem ta teden zgodila že poskus uboja in poskus umora, nato pa še napad na učiteljico na srednji šoli, sta se v zadnjih 24 urah zgodila še dva nasilna dogodka. V prvem primeru gre za poskus uboja, v drugem za poskus umora. Gre za nenavadno zgostitev tovrstnih primerov na Celjskem, kar se doslej še nikoli ni zgodilo. Primeri med seboj niso povezani, gre zgolj za nenavadno naključje, pravi vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Damijan Turk. (SŠol)  

Sinoči, okoli 21.30 ure, je bila policija obveščena o poskusu uboja v Preboldu, kjer je 45-letni moški zabodel 44-letnega moškega in ga hudo poškodoval. (SŠol, Foto: SHERPA)

Da se bomo vsi skupaj morali slej ali prej posloviti od premoga, je, če ne že prej, v zadnjem letu postalo jasno vsem. Povsem razumljivo je, da se z načinom in predvsem s hitrostjo zapiranja velenjskega premogovnika in z ustavitvijo šoštanjske termoelektrarne nikoli ne bodo strinjali vsi vpleteni. Veliko je že zamujenega, odgovorov, ki jih terja lokalna skupnost, še vedno ni. Čeprav v zmanjšanem obsegu in zdravstvenim razmeram prilagojeno, so življenje v dolini celo leto barvali kulturno-umetniški ustvarjalci, ki iz leta v leto dokazujejo, da jim idej niti v kriznih časih ne manjka. 

Navadno radi rečemo, da se pri uresničitvi smelih in velikopoteznih načrtov rado zatakne pri denarju,a se zgodi tudi, da se razhajanja glede izvedbe pokažejo, ko je zanjo že pridobljen denar. Tako je odmevala dolgo pričakovana obnova cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji, ki je, potem ko je kulturno ministrstvo zanjo namenilo prva dva milijona evrov, že skoraj obstala. Mnenja stroke so bila namreč povsem razdeljena. Tudi v Vojniku je država končno razvezala malho za gradnjo pločnika, na katerega tamkajšnji stanovalci čakajo že pol stoletja, a kaj, ko si je ob tem zamislila še obvoznico. V zgodovino se bodo zapisali tudi projekti, ki so zaradi srčnosti številnih posameznikov povezali skupnost.