V celjski porodnišnici so kar dolgo »čakali« prvega novoletnega novorojenčka! Kar nestrpno smo podatke čakali tudi mi, saj bomo silestrsko mamico in dve novoletni mamici bogato obdarili. Prva v novem letu se je tako rodila deklica, in sicer včeraj ob 19. uri in 38 minut, mamici Petri Podpečan iz Nove Cerkve. »Zatišje v naši porodnišnici pa še kar traja, saj do priprave tega poročila še nismo dočakali drugorojenega/drugorojene v novem letu,« so še sporočili iz celjske bolnišnice. (SŠol)  

Na spletni strani Novega tednika ažurno objavljamo prve novice iz savinjske statistične regije, ki jih nato za tiskano do četrtka razširimo in nadgradimo. Tokrat izpostavljamo pet najbolj branih prispevkov v preteklem letu. Glede na našo statistiko ste največkrat kliknili na družinske vsebine.

Medtem ko se je prvi novorojenček v novem letu rodil v Novem mestu, pa zaenkrat porodna soba v celjski porodnišnici sameva. V Celju tako še čakamo novoletnega novorojenčka ali novorojenčico. Se je pa zadnji v letu 2022 rodil deček, in sicer včeraj, nekaj minut po 6. uri zjutraj. (SŠol, naslovna fotografija je simbolična)

Vstopili smo v novo leto 2023. Od starega leta smo se po dveh letih omejitev zaradi epidemije covida-19 spet lahko poslovili na množičnih silvestrovanjih na prostem. Po Sloveniji je tako na trgih in drugih prizoriščih silvestrovalo več tisoč ljudi. Na Krekovem trgu v Celju se je zbralo okrog 5.500 ljudi, ki so se skupaj s skupino Kingston zabavali v zadnjih urah leta 2022 in prvih v letu 2023.

Še enkrat se je izkazalo, kako pereče in aktualne so v Spodnji Savinjski dolini komunalne teme. So namreč ene tistih, ki tako v dobrem kot slabem povezujejo tamkajšnjih šest občin ter vedno znova poskrbijo za vsebino v letnem pregledu dogajanja.

Franc Pangerl se po enaintridesetih letih umika z vrha družbe Celjski sejem. Do leta 2011, ko se je upokojil, je bil predsednik uprave, nato je prevzel vodenje upravnega odbora. Na tem mestu ga bo 1. januarja zamenjala Nina Ermenc Pangerl. »Čas je, da se umaknem in družbo prepustim mlajši generaciji,« pravi Franc Pangerl, ki je letos dopolnil 74 let. Še naprej bo ostal član upravnega odbora, v katerem so še Tina Kramer, Boštjan Marovt in Robert Otorepec, ki je tudi izvršni direktor družbe. Celjski sejem je po dveh koronskih letih, ko zaradi ukrepov za zajezitev pandemije večinoma ni smel opravljati svoje dejavnosti, letos spet posloval dobro.

Policija preiskuje okoliščine sinočnjega poskusa ropa, ki se je nekaj pred 20. uro zgodil v trgovini v Braslovčah. Neznani moški, star okoli 40 let, je s pištolo zagrozil prodajalcu in ga potiskal proti blagajni.

Leto 2022 se poslavlja. V številnih krajih na Celjskem v soboto pripravljajo silvestrovanja na prostem. V Laškem so se od starega leta medtem že poslovili. Laščani namreč slovo od leta tradicionalno pripravijo že nekaj dni pred silvestrovim. Sinočnji večer so tako glasbeno popestrili člani skupine VamPIR ter Vili Resnik z bendom. 

Polkovnica, obrambna atašejka in doktorica obramboslovja Mojca pešec je odraščala v Libojah v Spodnji Savinjski dolini, od koder jo je služba najprej vodila v Celje in Ljubljano ter od tam še drugod po svetu. Do zdaj se je največ časa mudila v Združenih državah Amerike, kjer trenutno živi z možem in kot obrambna atašejka Republike Slovenije deluje od leta 2018. Znana sta kot velika promotorja Slovenije. Kot pravi, so slovenska kulinarika, vinarstvo in čebelarstvo njuni atributi, s pomočjo katerih lahko navežeta stik s komerkoli in od koderkoli. Sama sicer ne peče slovenskih dobrot, je pa velik mojster v pripravi potice in drugih slovenskih jedi njen mož. Prav po njegovi zaslugi v njunem ameriškem domu v Washingtonu, glavnem mestu ZDA, pogosto zadiši po Sloveniji.

»Tudi jaz sem spremljal preventivna sporočila, a sem mislil, da se mi to ne more zgoditi. A se je,« pravi 20-letni Martin Bučar z območja Šentjurja. Petarda mu je tako zelo poškodovala roki, da ima danes na obeh protezi. »Ne kupujte petard, denar raje porabite za kaj drugega. Dvakrat premislite, kaj boste storili. To, kar se je zgodilo meni, se namreč lahko zgodi tudi vam,« doda.

Jutri bo na Starem gradu še zadnje decembrsko večerno vodenje za družine, ki želijo o slavni preteklosti mesta izvedeti na nekoliko drugačen način.

  »V župnijah imamo kup programov, ki se vseh vernikov ne uspejo dotakniti na globlji ravni. Vem tudi, da se bo večina naših veroučencev sčasoma oddaljila od vere. A upam, da bo njihova izkušnja vere, cerkve, oratorija in zakramentov lepa. Ko bodo v stiski, se bodo prav zaradi tega morda spomnili, da nekje obstaja Bog, ki jih ima rad.« Tako pravi Mitja Markovič, s katerim je pred poldrugim letom zavel nov veter v Župniji Šentjur. Kot duhovnik nad tem, da smo ljudje sicer precej oddaljeni od vere, ne obupuje, temveč skuša s svojim ravnanjem glede tega kaj narediti. Njegovi načini, kako med verniki razpihati žerjavico, so različni. Navdušencu nad adrenalinskimi športni se s skavti ni težko podati niti na Triglav.  

Humanitarnemu društvu Enostavno pomagam iz Celja je že osmo leto uspelo izpeljati projekt Božičkova tovarna daril. S pomočjo številnih donatorjev, tako posameznikov kot različnih društev in podjetij, so člani društva obdarili 1.570 otrok iz socialno šibkejših družin iz širše celjske regije, kar je največ doslej.  

  Pomoči potrebni ljudje velikokrat trpijo po tiho. Takšna je tudi zgodba enajstletnega dečka, ki obiskuje Osnovno šolo Dobje, in njegove bolne ter brezposelne mame. Odvisna le od socialne pomoči sta se znašla v izjemno slabih življenjskih razmerah. Ker je sin edini družabnik mame, ki so ji pred časom zaradi hude sladkorne bolezni amputirali nogo, se je spremenilo njegovo vedenje, pridobil je prekomerno telesno težo. Na težave je postala pozorna šolska svetovalna delavka, šola je takoj začela iskati možnosti pomoči. »Dosegli smo neverjetne spremembe, to je res zgodba o uspehu,« pravi ravnateljica Suzana Plemenitaš. Domovanje družine je deležno prvih obnovitvenih del. Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur za vse, kar bi bilo še treba urediti, upa tudi na pomoč dobrih ljudi.  

Danes je odjeknila informacija, da od ravnateljevanja na Gimnaziji Celje Center odstopa dolgoletni ravnatelj Gregor Deleja, ki je svojo namero že sporočil dijakinjam in dijakom šole.

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je izbral najbolj skrbne lastnike gozdov. Prejemnika priznanj iz naše regije sta Aleksander Ošep iz Podolševe in Peter Ločnikar z Zreškega Pohorja. Tako prvega kot drugega odlikujejo zgledno gospodarjenje in tesna življenjska povezanost z gozdom, strokovna izvedba gozdarskih del in spoštovanje večnamenske vloge gozdov.

Množica povabljenih je po dveh letih premora spet napolnila Narodni dom, kamor je novi župan MOC Matija Kovač povabil predstavnike gospodarskega, kulturnega, družbenega in političnega življenja v mestu. Tradicionalni novoletni sprejem je letos minil kar ob dveh govorih in kratkem glasbenem programu priznanih glasbenikov.

Člani Etnološkega društva Sedraž so okolico cerkve v središču kraja tudi letos spremenili v idilično božično vasico, kjer obiskovalce znova pozdravljajo sveta družina, pisana živalska druščina, sveti trije kralji ter tisoče lučk in celo grad, ki je letošnja novost. Letos so izdelali in postavili tudi velik adventni venec, ki krasi prostor pred cerkvijo.

33-članski Mestni svet Mestne občine Celje se je sestal na ustanovni seji. Dvanajst svetnikov je prvič sedlo v svetniške klopi, medtem ko jih je 21 je že izkušenih odločevalcev. V svetu ima največ, devet svetnikov, Celjska županova lista, torej stranka dosedanjega župana Bojana Šrota, z osmimi svetniki ji sledi Gibanje Svoboda. Novi župan Matija Kovač se je zato v skladu s predhodnimi dogovori s strankami v mestnem svetu odločil, da za podžupana imenuje predstavnika iz obeh omenjenih skupin. Gibanje Svoboda je predlagalo Uroša Lesjaka, medtem ko bo podžupan iz CŽL znan v prihodnjih dneh.