Policija je včeraj obravnavala dve hudi nesreči. V prvi se je ponesrečil jadralni padalec, v drugi pa pohodnik. Poškodovana se zdravita v Splošni bolnišnici Celje in v UKC LJubljana.

  Člani Prostovoljnega gasilskega društva Rogatec svojih vozil ne bodo več parkirali pod milim nebom. Pred dnevi so namreč namenu predali dolgo pričakovano naložbo – prizidek z novimi garažami in večnamensko dvorano. Eno najstarejših gasilskih društev v državi, ki letos obeležuje 150 let delovanja, bo, zahvaljujoč novim površinam, lahko bolje skrbelo za vso svojo opremo. Večnamenska dvorana bo namenjena občnim zborom in prireditvam. Da je takšen prostor potreben tudi za druge namene, se je izkazalo po lanskem potresu v Petrinji. Takrat so domačini staro dvorano rogaških gasilcev le v nekaj urah napolnili s človekoljubno pomočjo.  

Kdo vse si je napolnil žepe s posli z državnim zborom - od leta 2003 izplačanih kar pol milijarde evrov! Državni zbor ni le zakonodajno telo, pač pa tudi velik izplačevalec javnega denarja. Glede na aplikacijo Erar so od leta 2003 poleg plač poslancem in svojim zaposlenim raznim pravnim subjektom izplačali pol milijarde evrov. Preverili smo, »v katere žepe« se je stekel ta denar, kdaj in koliko.

V atriju Velenjskega gradu se bo nocoj z odprtjem razstave kamišibaj ilustracij predstave Putkina smrt, avtorice Irene Rajh, lanske dobitnice nagrade Zlati kamišibaj, začel 9. slovenski festival kamišibaj gledališča.

V časih, ko še ni bilo sodobnih medijev, so bile prav zgodbe medij, s pomočjo katerega so ljudje izvedeli za možnosti menjave pridelkov in izdelkov, ponujanja in koriščenja storitev. »Od pradavnine do danes so zgodbe ljudem zagotavljale preživetje, nekdaj se je izključno z njimi prenašalo vse znanje prednikov. Pomislite samo na avstralske aborigine, ki niso poznali pisave, ampak so  izjemno večtisočletno tradicijo ohranjali izključno z ustnim izročilom,« pravi Dušan Waldhütter, urednik, novinar, pisatelj in tekstopisec, ki je lani izdal prvo knjigo z nasveti, kako zgodbo uporabiti tudi v poslovne namene. Moč zgodbe je namreč izjemna. »Pogled v preteklost pokaže, da je tudi do največjih gibanj v naši zgodovini prišlo prav zaradi zgodb. Na primer Jezusovo rojstvo ali njegova smrt, poglejte, kako ta dogodka odmevata še danes. Skozi zgodovino so svet najbolj spremenile prav zgodbe in seveda tudi danes ni nič drugače. Kdor zna ob pravem času povedati pravo zgodbo na pravi način, ima v rokah vse ključe. Tako do src kot do denarnic.«

V minuli noči se je na avtocesti med izvozoma Celje center in Celje zahod, v smeri Ljubljane zgodila tragična prometna nesreča. Umrla je mladoletna oseba. (SŠol)

Pred sobotno slovesno podelitvijo zlatih priznanj Mepi, ki jih bo na Starem gradu prejelo 153 mladih iz različnih krajev Slovenije, so predstavniki Zavoda Mepi in partnerskih organizacij danes predstavili ta vse bolj uveljavljen mednarodni program za mlade med 14. in 24. letom starosti. Vanj je letos v Sloveniji vključenih 1.300 mladih. Predstavitev programa je bila pred Gimnazijo Celje – Center, ki kot ena od devetih celjskih šol že nekaj let uspešno sodeluje v tem programu.

Zagotavljanje varnosti otrok in mladoletnikov je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije in nasploh vseh udeležencev v prometu. V Velenju so za šolarje in druge ranljive udeležence v prometu uredili inovativne prehode za pešce. Projekt je nastal na pobudo zavarovalnice Generali, in sicer s podporo Zavoda Varna pot in v sodelovanju z Mestno občino Velenje, ki se je kot prva občina v Sloveniji pridružila iniciativi umeščanja 3D-zeber na območjih umirjenega prometa.  

Velenjske osnovne šole letos obiskuje 36 več učencev kot lani, malo manj je prvošolcev. Več otrok je vpisanih tudi v program predšolske vzgoje. Ker število otrok tako v vrtcih kot v osnovnih šolah zadnja leta nenehno raste, se v Velenju marsikje že soočajo s prostorsko stisko. Za zdaj vse težave še uspešno rešujejo, tudi tako, da nekateri zavodi delujejo na več lokacijah v mestu. Velenjčani se nadejajo, da bodo v prihodnjih nekaj letih z dozidavami uspeli zagotoviti še boljše pogoje za delo.  

  V občini, ki je poznana po dobro urejenih kolesarskih poteh, želijo septembra prihodnje leto namenu predati še parkirišče P+R (parkiraj in presedi na kolo), katerega gradnja je ocenjena na skoraj 575 tisoč evrov. Med cilji naložbe je turistična oživitev opuščenih površin nekdanjega mizarstva, kjer naj bi zrasel tudi stolp Kristal. Parkirišče P+R bo torej predstavljalo novo izhodišče za parkiranje osebnega vozila in nadaljevanje poti po mestu z javnim kolesom.  

Župan Vinko Debelak zagotavlja, da se je pouk v njihovi šoli kljub razgretemu ozračju v preteklih dneh začel v skladu z vsemi predpisanimi pogoji. »Osnovna šola Prebold ni njegova zasebna šola. Če se moramo vsi državljani pokoriti določenim pogojem, se mora tudi on,« je bil jasen župan. Da je ravnatelj stopil očitno res korak nazaj pri svojih prizadevanjih, nakazuje tudi dopis, ki ga je včeraj poslal staršem in otrokom.

Jubilejno, petindvajseto Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta je v sinoči v Narodnem domu prejela Tina Kozin za zbirko Nebo pod vodo, ki je izšla pri založbi Litera. Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus je letos pripadel Milanu Jesihu, nagrada mala Veronika za najboljšo dijaško pesem pa Nini Bohnec.

Tako kot vsako poletje so bili nedavni dopustniški dnevi Mateje Mikša čas za počitek in odklop od napornega delovnega ritma, ki ji že 18 let kroji življenje v tujini. Privoščila si je nekaj dni uživanja v prekmurskih termah, kjer jo okolje spominja na njej ljubo Alzacijo, kamor hodi vsak mesec službeno, ko so v Strasbourgu plenarna zasedanja Evropskega parlamenta. Sicer pa je njeno življenjsko okolje Bruselj, kjer dela za delovno skupino Evropske ljudske stranke, največjo politično skupino Evropskega parlamenta. Ko pogovor nanese na strokovne izraze pri njenem delu, ima Mateja kar malo težav, saj se večino dni v letu pogovarja v angleščini in francoščini. Na srečo se ji doma ni treba ukvarjati s temi temami in čas v rojstnem Celju je namenjen druženju s starši ter srečanjem s prijatelji in sorodniki. In opravilom, za katere sicer v Belgiji ni priložnosti.

Zadnja sobota v avgustu je že tradicionalno rezervirana za pohod med spodnjesavinjskimi hmeljišči, ki ga za vse ljubitelje tovrstnega druženja organizira Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.

Člani Kulturnega društva Andraž nad Polzelo so v nedeljo popoldne pod streho spravili že 37. glasbeno prireditev Družina poje – Peli so jih mati moja. Gre za eno prvih tovrstnih prireditev v Sloveniji, ki je v vseh teh letih dobila kar nekaj različic spodbujanja družinskega petja, tudi na televizijskih zaslonih.

Po tem, ko je prejšnji teden šest občinskih svetnikov podalo zahtevo za sklic izredne seje, se je župan Jože Kužnik odločil, da bo svetnikom na vprašanja raje odgovoril kar na redni seji. To je sklical za prihodnji ponedeljek, ko bo med drugim povedal kako si je zamislil vodenje občine kot nepoklicni župan. S 1. avgustom se je namreč zaposlil na Darsu.

Dopoldne, okoli 9.30 ure, se je Teharjah zgodil rop. Neznanec je zagrozil uslužbencu tamkajšnje pošte in zahteval denar. Ko ga je dobil, je pobegnil s kraja. (Sšol)

V Mestni občini Velenje in Ptuj bodo šolarje in druge ranljive udeležence v  prometu v novem šolskem letu pozdravili inovativni prehodi za pešce: 3D-zebre. Kmalu pa bo 3D-zebra »zaživela« tudi v Ljubljani.

Pevec, bobnar, ljubitelj narave in analognega sveta Marko Berzelak iz Slatine nad Šmartnim ob Paki ješirši javnosti znan predvsem kot Mare, pevec in najbolj šaljiv član Ansambla Spev. Čeprav z ansamblom ustvarja predvsem narodnozabavne ritme, pravi, da ima rad vso inštrumentalno glasbo. Med glasbili je izbral bobne. Te je začel igrati v poznih najstniških letih, zdaj že več kot desetletje strast in znanje prenaša na svoje učence. 40-letnik se lahko pohvali z več karierami, ni le glasbenik, je tudi krojač tapetnik in od letos še pisatelj. V svoj knjižni prvenec, ki ga je izdal ob osebnem jubileju, je ujel najzanimivejše utrinke iz bogatega in razburljivega otroštva. In nastala sta Pobarvana brata.  

  Članica Literarnega društva Šentjur Veronika Gradišek je zmagovalka letošnjega natečaja Mentorjev feferon 2021 za najboljšo protestno pesem ali družbenokritično satirično poezijo. Žirijo je prepričala s pesmijo Sodelovanje, s katero opozarja na kopico zlorabljenih lepih besed, ki jih v zadnjem obdobju uporabljajo vodilni v politiki, čeprav njihova dejanja tem lepim besedam ne sledijo.