»O, Janez, kam pa bežiš, a v drugo občino želiš, kaj pa tam imaš, službo ali kakšno drugo laž?« Tako se glasi verz v eni od pesmi Simone Gobec. Ta si je v času epidemije ob prvem valu koronavirusa zadala izziv, da bo vsak dan spisala nekaj poezije. V rime je ujela popotovanja med kuhinjo in dnevno sobo, različne oblike kratkočasenja, ki so se nas prijele lani spomladi, in sicer od peke kruha, čiščenja stanovanja do nenadne vrtnarske strasti. Ker meni, da je treba v težkih časih ostati pozitiven, je vse skupaj začinila z zvrhano mero humorja.  

Pandemija piše svojstvene osebne zgodbe. Na svojo bo morda nekoč kot na anekdoto pogledala Rina Pleteršek, mlada Laščanka (1996), ki jo je pred približno dvema letoma življenjska pot zanesla v Sibirijo, v daljni Jekaterinburg, kjer na državnem gledališkem inštitutu študira dramsko igro. Kot mnogi drugi slovenski državljani se je tudi Rina ob začetku pandemije lani vrnila domov, zdaj pa si prizadeva, da bi spet uspešno obvladala zapleteno rusko birokratsko kolesje ter logistične ovire, ki jih je po svetu povzročil koronavirus, in da bi se čim prej vrnila v Sibirijo in nadaljevala študij.

Bi zaigrali s kartami, ki imajo namesto običajnih likov risbe 26 žensk z nenavadnimi meni: Črna kraljica, Dvakrat obsojena, Požiralka bankovcev, Trdna kot skala, Knjiga spomina, Plesna korenina, Zlate roke, Skrivnost v klobuku …? Zakaj pa ne! Z njimi je mogoče igrati vse igre, za katere je treba imeti francoski komplet 52 igralnih kart z jokerjema, le da je s temi mogoče odkrivati še vrsto zanimivosti, povezanih z ženskami, ki so nekoč zaznamovale Celje, in s tistimi, ki še vedno puščajo sledi v mestu s svojim delovanjem.

V Gledališču Celje, ki tako kot druga gledališča zaradi ukrepov še vedno ne sme uprizarjati predstav za obiskovalce, so včeraj še z drugo interno premiero zaključili študij dela Johnne Adams Gorazdov vozel v režiji Ajde Valcl. Gre za dramo o nekaterih ključnih vprašanjih in aktualnih problemih šolskega sistema, odgovornosti učiteljskega poklica, svobodi izražanja, pravicah in dolžnostih učiteljev, staršev in učencev, ki sodijo med najbolj pereča vprašanja današnje družbe v tem vedno bolj kaotičnem svetu. Ob interni premieri dela sodobne ameriške pisateljice so v Gledališču Celje pripravili tudi zoom pogovor o problematiki predstave Gorazdov vozel.

Skladno z zadnjim vladnim odlokom nekatere kulturne ustanove, muzeji, galerije in knjižnice, znova lahko odprejo svoja vrata za obiskovalce. Muzej novejše zgodovine Celje jih bo sprejele že danes, Pokrajinski muzej Celje pa od torka, 26. januarja. Prihodnji teden v bo svoja kulturna prizorišča odprl tudi Zavod Celeia Celje. V Osrednji knjižnici Celje pa so se odločili, da tudi od danes naprej še vedno nadaljujejo s storitvijo brezstične izposoje gradiva.

V skladu z rahljanjem omejitvenih ukrepov in vladnim odlokom bodo v torek, 26. januarja znova odprla vrata vse enote Vrtca Laško, ki bodo delovale po ustaljenem poslovnem času, razen enot Laško in Debro, ki bosta odprti do 16. ure. Do nadaljnjega pa ne bo deloval popoldanski oddelek v enoti Laško. Sicer pa je ravnateljica Vrtca Laško, Jerica Laznik Mokotar, podrobneje pojasnila, kako so v Vrtcu Laško od 26. oktobra delovali v omejenem obsegu in zagotavljali nujno varstvo za vse otroke, katerih starši so zaposleni in so potrebovali varstvo za svojega otroka. (O zagotavljanju nujnega varstva v vrtcih v naši regiji smo sicer pripravili Našo temo v zadnji številki tiskane izdaje Novega tednika)  

Na Krekovem trgu v Celju je od danes na ogled razstava Jože Jože Plečnik in Praga, ki predstavlja pomembno poglavje ustvarjanja in življenja slovitega slovenskega arhitekta. Jože Plečnik (1872-1957) se je namreč s svojimi izjemnimi deli neizbrisno zapisal tudi v zgodovine Prage in češke arhitekture. Razstavo si je ob obisku v Celju ogledal tudi veleposlanik Češke republike v Sloveniji, Juraj Chmiel.

Potencial Braslovškega jezera se je končno začel prebujati. Tamkajšnja občina je v sodelovanju z domačim turističnim društvom do zdaj večkrat poskrbela za manjše izboljšave okolice tega skritega bisera pod Dobrovljami, a celovitejše obnove se ni nikoli lotila. Projekt Doživljaj narave, s katerim je občina v sodelovanju s projektnimi partnerji uspešno pridobila nepovratni denar, letošnjo zimo prinaša obnovo lesene ploščadi in jezerske brežine.

Prve dni v letu zaznamovale vrste pred bančnimi poslovalnicami   Prenos strank nekdanje Abanke na informacijske platforme Nove KBM je bil še zadnji korak v procesu združevanja obeh bank, ki se je začel februarja lani, potem ko je Nova KMB postala 100-odstotna lastnica Abanke. Slednja se je leta 2015 že združila z Banko Celje. Postopek prehoda strank in njihovih računov so v Novi KBM skrbno načrtovali, kot pravijo, so ga izpeljali po načrtih in v predvidenem časovnem okviru. A nekaj težav in nevšečnosti ob prenosu približno 400 tisoč strank je vendarle bilo. Nekateri komitenti so tarnali nad nedelovanjem plačilnih kartic, pred poslovalnicami na Celjskem so se v prvih dneh novega leta vile dolge kolone.  

V devetih od dvanajstih regij se bodo prihodnji teden odprla vrata vrtcev. Zagotovo so si najbolj oddahnili mladi starši, ki so v zadnjih mesecih le s težavo krmilili med vsemi službenimi obveznostmi in varstvom malčkov. »Varstvo triletnika, služba, gospodinjska opravila … Dan bi moral imeti še nekaj ur več, da bi vsaj približno zmogla postoriti vse,« nam je potožila mlada mamica samohranilka iz Celja, ki se je v začetku letošnjega leta odločila, torej še pred uradnim odprtjem, da bo njen sin začel ponovno obiskovati vrtec. Kot kažejo podatki, je bilo takšnih primerov vedno več. V nujnem varstvu je bilo že 28 odstotkov vrtčevskih otrok.

»V letu 2021 pričakujemo glede na aktualne razmere še kar nekaj prilagajanja, ko gre za dogovarjanje z ustvarjalci arhivskega gradiva in dostop do gradiva, kar je bila praksa tudi v minulem letu. Vpisovanje, urejanje in digitalizacijo arhivskega gradiva nemoteno izvajamo že ves čas ne glede na razmere. Sicer nas v letu 2021 čaka kar nekaj zanimivih razstavnih in založniških projektov,« je programski pogled na minulo in komaj začeto leto 2021 strnil dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje (ZAC).

Žičniške naprave na slovenskih smučiščih v skladu z zadnjim odlokom vlade spet že dva tedna ne obratujejo. Upravljavci smučišča so nad odločitvijo vlade presenečeni in razočarani, v združenju slovenskih žičničarjev od vlade zahtevajo natančnejše informacije o povrnitvi škode in več dialoga ter predhodnega obveščanja o prihodnjih ukrepih, ki zadevajo smučišča.

Še pred približno letom so sedeli v tamkajšnjem gasilskem domu in se smejali šalam stand up komikov Gašperja Berganta in Saša Stareta ter tako konec leta zaključili v sproščenem, smeha polnem večeru. Prišel je koronavirus in prekrižal načrte tudi gotoveljskim gasilcem. A so sklenili, da se mu ne bodo kar tako dali. Če so kos zahtevnim intervencijam, bodo vsaj za en večer pretentali tudi ta zahrbtni virus. Namesto klasičnega stand up večera v dvorani so konec decembra organizirali kavč up večer, drugega v vrsti spletnih dogodkov. Pred tem so namreč že avgusta poletno vrtno veselico preselili na splet. V letu, ko so pospešeno zbirali denar za nakup nove avtocisterne, je bil prav vsak evro dobrodošel.

Gasilce PGD Letuš, Braslovče in Mozirje je v noči z nedelje na ponedeljek zbudil pozivnik s sporočilom »Gori vikend Letuš«. Nemudoma so se odzvali. Po več kot petih urah jim je požar uspelo pogasiti. Leseni del vikenda, v katerem je kot najemnik živel par srednjih let, je povsem uničen.

Včeraj okoli 18. ure je bila celjska policija obveščena, da so iz večstanovanjske hiše na Dobrni zaradi minimalno povišane stopnje ogljikovega monoksida v organizmu v celjsko in slovenjgraško bolnišnico ter mariborski urgentni center odpeljali 11 stanovalcev. Gasilci so iz objekta umaknili 24 oseb, ki jih je na kraju pregledala urgentna ekipa Nujne medicinske pomoči Celje.

Predsednik države Borut Pahor je v okviru četrtkovega obiska v Celju, kjer se se je seznanil z delovanjem civilne zaščite in razmerami v regiji, obiskal tudi Celjski mladinski center (MCC), kjer s prostovoljci med delovnim tednom nudijo varstvo in učno pomoč otrokom zdravstvenega osebja. Gre za približno 45 otrok od prvega do petega razreda osnovne šole, ki jim pomaga 32 prostovoljcev.

Popoldan je na Rogli zagorelo v manjši hišici v bližini enega izmed hotelov. Gasilci so požar že pogasili. Vzrok požara še ni znan, zaenkrat pa nič ne kaže na tujo krivdo.  

Mestna občina Celje (MOC) je celjskim samozaposlenim ustvarjalcem z različnih področji umetniškega ustvarjanja podelila 21 delovnih štipendij v vrednosti tri tisoč evrov.

Program v Velenju bodo v letu 2021 krojili domači kulturni ustvarjalci Leto 2020 je bilo za vse, ki delajo na področju kulture, umetnosti in zabavne industrije, izjemno težko. Kultura je zagotovo ena največjih ujetnic in žrtev koronačasa. Ustvarjalci so morali čez noč najti nove načine delovanja, ustvarjanja in predvsem predstavljanja. Da so bili izzivi še bolj zapleteni, so se pravila tedensko spreminjala in zgolj neomajni želji ter kreativnosti se lahko zahvalimo, da kultura ni povsem pokleknila. Z vsemi izzivi so se uspešno spopadli v Velenju. Čeprav so bile tradicionalne prireditve, za katere že leta skrbi Festival Velenje, drugačne in spremenjene, so med ljudi ponesle veselje in prepotrebno pozitivno energijo. Kot obljublja direktorica tega javnega zavoda, ki bogati predvsem kulturno življenje premogovniškega mesta, so program za letos načrtovali zelo optimistično. Imajo pripravljen tudi plan B.  

Lepo vreme bo ta konec tedna marsikoga zvabilo na prosto, a policija svetuje, se ljudje ne odpravljajo na najbolj priljubljene turistične točke, ampak naj raje vikend preživijo v naravi v okviru svoje občine. Te dni bo namreč policija poostreno nadzorovala spoštovanje ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa.¨(SŠol)