Pokrajinski muzej Celje (PMC) z novimi interaktivnimi vsebinami – igrami, kvizom, glasbeno steno – dopolnjuje razstavo Ipavci, skladatelji in zdravniki v Šentjurju. Z Občino Šentjur, s tamkajšnjo knjižnico in partnerji iz medijskega sveta bo klasični razstavi v Ipavčevi hiši skušal svež veter v jadra vdihniti do začetka februarja prihodnje leto. Takrat bo minilo sto let od smrti dr. Josipa Ipavca.  

Decembra lani je po mestu zavel glas Celjank, ki s svojim delovanjem pomembno prispevajo k ohranitvi duše mesta. Spregovorile so na pobudo in povabilo Andreje Cepuš. Takrat so obljubile, da bodo svojemu mestu podarile nekaj, kar bo darilo vsem občanom. Odločile so se, da bodo zasadile tri divje češnje. Čeprav naj bi te svoj prostor na nabrežju Savinje dobile že aprila ob občinskem prazniku, takrat to zaradi epidemioloških razmer ni bilo mogoče. Stanje na zdravstvenem področju ni danes nič bolj rožnato, a ravno zato je zdaj pravi čas za sajenje, ne le divjih češenj, tudi navdiha in upanja.  

December je poseben mesec v letu, ko v našem vsakdanu zavlada drugačen utrip, bolj sproščen, ko se posvetimo zimskim športom in rekreaciji, če je le narava naklonjena. To je mesec, poln želja in pričakovanj, ki se stopnjujejo z bližanjem konca leta. Tako je bilo vedno, tudi v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, čemur smo namenili tokratni zapis v naši že nekaj mesecev stalni rubriki ob letošnjem jubileju Novega tednika.

Zaradi poostrenih ukrepov za preprečevanje virusa so svoja vrata zaprle tudi cerkve. Nekateri duhovniki iz naše regije so se odločili, da ne bodo sedeli križem rok. Vanči Arzenšek iz Petrovč, Alojz Kačičnik s Ponikve pri Šentjurju in Klemen Jager iz Laškega so svete maše iz tamkajšnjih cerkva s pomočjo sodobne tehnologije preselili na Facebook. Kljub temu da najprej tako kot še nekaj preostalih slovenskih duhovnikov s tovrstno potezo niso naleteli na odobravanje škofov, so ti naposled le popustili in dovolili virtualni stik z ljudmi.

Za Dom upokojencev Polzela bi lahko rekli, da je bil dolgo časa varna oaza pred covidom-19. S prvim večjim številom okužb so se v domu srečali šele v drugi polovici novembra. Rdečo cono so v soboto organizirali v graščini, kjer od septembra oskrbovanci niso bili več nastanjeni.

  Vokalna skupina 7 de'ci, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva A vista, ter zakonca Tom in Edith Costo so letošnji prejemniki nagrad, ki jih na Ta veseli dan kulture, obletnico rojstva Franceta Prešerna, podeljuje Zveza kulturnih društev (ZKD) Šentjur. Prejemniki priznanj so se na posebej inovativen način soočili z okrnjenimi možnostmi delovanja v kulturi. Zaradi njih je kultura našla svojo pot do ljudi na neustaljene načine, je ZKD Šentjur zapisala v obrazložitvi priznanj.  

  Prihodnje leto bo minilo 200 let od rojstva in 150 let od smrti geografa in kartografa Blaža Kocena, ki izvira iz vasi Hotunje na Ponikvi. Ker so njegove šolske atlase uporabljali v celotnem avstrijskem cesarstvu, je dobil vzdevek oče šolskega atlasa. Med strokovnjaki je Kocenova zapuščina izjemno cenjena. Več dogodkov, ki so načrtovani za prihodnje leto, bo morda spodbudilo, da bi tega rojaka še bolj spoznala širša javnost.  

Danes se spominjamo rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, pri čemer mineva že dvajset jubilejnih let, odkar v Sloveniji 3. decembra obeležujemo Ta veseli dan kulture. Letos bo zaradi epidemije koronovirusa minil bolj žalostno, saj so vrata kulturnih ustanov zaradi vladnih ukrepov še vedno zaprta. Vseeno je ta praznik kulture mogoče zanimivo doživeti, saj so kulturne ustanove, tudi osrednje celjske, pripravile številne zanimive virtualne vsebine.

Konjiški policisti so sinoči na območju Loč obravnavali 36-letnega voznika, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in pijan. Na neregistriranem vozilu je imel nameščene registrske tablice, ki pripadajo drugemu avtomobilu. Poleg tega je vozil še v času omejitve gibanja. 36-letniku so vozilo zasegli, zoper njega bodo napisali obdolžilni, čaka ga kar 3.100 evrov kazni. To pa še ni vse.

Oktober je bil evropski mesec kibernetske varnosti. Razumljivo je, da so bile tokrat v ospredju kibernetske goljufije, ki so se zaradi pandemije covida-19 pomnožile. Pandemija je zarezala v naša življenja s spremembami delovnega okolja, načina nakupovanja, a tudi doma so računalniki in pametni telefoni postali orodje komunikacije bolj kot kadarkoli prej. Koliko smo pri tem storili za lastno varnost? To je vprašanje, ki bi si ga morali postaviti v podjetjih in v zasebnem življenju. Ukrepi pomenijo delno zaprtost in izoliranost, ampak ali je res tako? Ljudje se ne zavedamo, da lahko fizična izoliranost v tem času s pomočjo sodobne tehnologije vodi v ranljivo odprtost na spletu. Ne pozabite, da so spletni in računalniški goljufivi mojstri vedno korak pred preiskovalci in sto svetlobnih let pred lahkovernim uporabnikom spleta. Pomislite na to, ko boste naslednjič sedli pred računalnik ali z mobilnim telefonom brskali po spletu ter nakazovali denar. (SIMONA ŠOLINIČ)

  21 mladih se je odzvalo povabilu Mladinskega centra Šentjur za učno pomoč učencem zadnje triade šentjurskih osnovnih šol. »Razmišljali smo o tem, kaj koristnega bi lahko naredili v času epidemije in se domislili, da povežemo tiste, ki potrebujejo učno pomoč in tiste, ki jo lahko nudijo. Taka pomoč je potrebna vedno. Sedaj, ko mladi nimajo stika z vrstniki in jim tudi v šolah ne morejo pomagati, pa še toliko bolj,« je povedala vodja centra Lara Žmaher.  

Podružnična osnovna šola v Zibiki v občini Šmarje pri Jelšah bo prihodnje leto dobila novo telovadnico. Naložba bo stala nekaj nad 700 tisoč evrov.

Pred dnevi je izšla že petnajsta knjiga pisatelja Lojzeta Seliča, roman z naslovom Pod težo vesti (njegov prvenec je izšel leta 2004). Gre za zgodbo o življenju na podeželju v 19. stoletju, o tekmovalnosti mogočnih družin, ki z ženitnimi in drugimi spletkami želita pridobiti še več bogastva, pri čemer se ne ozirata na moralne norme, pravico, resnična ljubezenske čustva in druge pozitivne vrednote, ampak sta za dosego svojih ciljev ter uresničenje pohlepa pripravljeni iti tudi preko trupel.

Vladni ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa so organizacijo kulturnih dogodkov popolnoma onemogočili, a v Hiši kulture Celje izvedbo načrtovanih dogodkov in dejavnosti letošnje sezone nadaljujejo, kolikor dopuščajo okoliščine.

Pred časom je po spletu krožila šala, kako v novih razmerah izgleda praktični pok na daljavo: dijak gleda risani film A je to, da se kaj nauči od legendarnih »mojstrov« Pata in Mata ... Na srečo gre samo za šalo, a izvajanje praktičnega pouka je za srednje šole v teh časih res velik izziv. Nekateri ravnatelji ugotavljajo, da se učitelji lahko trudijo in počnejo vse mogoče, a rezultat ne more biti enak kot v času običajnega pouka. V treh celjskih srednjih šolah smo preverili, kako se spopadajo z novimi razmerami.

Muzej Velenje z akcijo Koronanabiralnik vabi k sodelovanju pri zbiranju pričevanj o posebnem času, v katerem živimo zaradi pandemije bolezni covid-19. Ena od posledic zdravstvene krize je tudi zaprtje muzejev za obiskovalce, a Muzej Velenje se trudi z razstavami na prostem in s selitvijo raznovrstne muzejske vsebine na splet ohranjati povezanost z uporabniki.  

Občina Žalec je z žalskim študentskim klubom spomladi ustanovila nov javni zavod Mladinski center Žalec. Kot pojasnjujejo ustanovitelji, naj bi bil javni zavod osnova za dejavno delo na področju mladinske dejavnosti v občini ter temelj za pridobivanje finančnih sredstev za tovrstno dejavnost v okviru razpisov v Sloveniji in Evropski uniji tako za programski kot tudi investicijski del. Novembra je vodenje zavoda prevzel Tomaž Kozovinc, dosedanji predsednik Kluba študentov Žalec.  

Pivo Cashmere prejelo bronasto priznanje na izboru najboljših svetovnih piv Luka Rojnik, lastnik in direktor ene najbolj prepoznavnih slovenskih mikropivovarn, kjer varijo in ustvarjajo različna, tudi nagrajena craft piva, je odraščal med hmeljem. Domača kmetija z več kot stoletno hmeljarsko tradicijo mu je tlakovala pot do širokega znanja tudi na področju pivovarstva. V zgolj nekaj letih je sestavil ekipo podobno mislečih ljubiteljev hmeljevega napitka in skupaj so spisali uspešno zlato-zeleno zgodbo.  

Bliža se december, ki poleg prazničnega dogajanja predstavlja tudi čas, ko je počasi treba začeti razmišljati o nakupu nove letne vinjete za osebno motorno vozilo. »Kot vsako leto doslej bodo vinjete za prihodnje leto na prodajnih mestih od 1. decembra,« so nam potrdili v družbi Dars. Glede na to, da imamo v Sloveniji letos že drugič karanteno, pri čemer približno tri mesece ni bilo mogoče potovati med občinami in regijami, nas je zanimalo, ali na ministrstvu za infrastrukturo in v Darsu razmišljajo, da bi zaradi tega znižali ceno letnih vinjet.

S prižigom praznične razsvetljave je knežje mesto sinoči vstopilo v Pravljično Celje 2020. Prižig lučk je bil zaradi vsem znanih omejitev in ukrepov bolj simbolne narave, saj je minil brez spremljevalnega programa, množice obiskovalcev na Glavnem trgu in slavnostnega nagovora v živo župana Bojana Šrota, ki je ponvadi tudi uradno prižgal slavnostno razsvetljavo. Tokrat je bil prižig lučk ovekovečen v videoposnetku na spletu, na Facebook strani Pravljično Celje in Visit Celje, po spletu pa je svoje misli ob tem dogodku sporočil tudi celjski župan.