Če bo imelo dolgotrajno zapiranje šol številne posledice za otroke, ki se v domačem okolju vsak po svoje soočajo z zahtevami dela na daljavo, to še toliko bolj velja za otroke s posebnimi potrebami. Ti potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnega programa, predvsem pa celo vrsto terapij, za katere so prikrajšani, odkar so šole zaprte. Pred tednom so se starši teh otrok že razveselili, da bodo morda sklep Ustavnega sodišča RS spremenil trenutne razmere. A za zdaj še ne kaže tako.

  Z 2143 glasovi za in 1697 proti so občani Rogaške Slatine po še neuradnih podatkih podprli gradnjo 106 metrov visokega Razglednega stolpa Kristal. Za je glasovalo 55,81 odstotkov udeležencev naknadnega referenduma, proti pa 44,19 odstotkov.  

Večina računalničarjev je tehnoloških zanesenjakov. Nestrpno pričakujejo takšne ali drugačne novosti informacijskotehnoloških podjetij, a za Dušana Berceta iz Celja to ne drži povsem. Že res, da je kot diplomant fakultete za računalništvo in informatiko zazrt tudi v tehnološko prihodnost, a mu bolj kot to posebno strast predstavljajo stari še delujoči računalniki iz osemdesetih let. Mesto zanje je našel kar v domači garderobni omari, ki jo je spremenil v računalniški laboratorij. Ob ZX Spectrumu, Commodorju 64 in Amigi se lahko za piko na i pohvali še s celotno zbirko jugoslovanske računalniške revije Moj mikro, med listanjem katere se z nostalgijo spominja časov, ko o »instant« tehnologiji še ni bilo ne duha ne sluha.

V Mozirskem gaju bodo danes popoldne, med 17. in 19. uro, zasvetile lučke. Božično bajko Slovenije si bodo glede na aktualne ukrepe lahko ogledali le domačini.

Dom upokojencev Polzela se je do nedavnega dobro boril proti okužbam z covid-19. A razmere so se spremenile v drugi polovici novembra, ko z vsakim novim testiranjem zabeležijo več okužb tako pri stanovalcih kot zaposlenih. Po zadnjih podatkih je okuženih 80 stanovalcev in 14 zaposlenih. Na žalost je umrlo pet stanovalcev z okužbo, ki pa so vsi imeli po več pridruženih bolezni.

Od minulega četrtka je v Umetniški četrti v Celju na ogled projekt Luč, v okviru katerega so umetniki, ki delujejo v U4, pripravili vizualne predstavitve v izložbenih oknih in v okolici svojih ateljejev. Gre za tradicionalno predstavitev v Umetniški četrti v prazničnem decembru, letos pa je posvečena tudi koronačasu.

December kot mesec praznovanj in obdarovanj slovi tudi po številnih srčnih dejanjih. V zadnjem mesecu leta solidarnost in srčnost vselej dobita še večji zagon. A žal so med nami številni, ki si veselega obdarovanja zaradi socialnih razmer ne morejo privoščiti. In ker bi morali biti prazniki praznični za vse, so te dni še bolj kot sicer dejavni prostovoljci. Tudi ekipa dobrodelnega projekta Misija človek. Prihodnji teden se bodo prostovoljci podali tudi na pot.  

Pečat Letušu že od nekdaj daje tamkajšnji most čez Savinjo, ki je kot nekakšen simbolni stik med Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino. Zaradi vedno gostejšega predvsem tovornega prometa je v zadnjih desetletjih postal ozko grlo celotnega naselja in v času prometnih konic nevaren za pešce. Njegova obnova, ki bo vredna približno milijon evrov, je bila zato neizogibna.

V tradicionalni dobrodelni akciji "Za nasmeh v mestu",ki jo pripravljata Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje in RTA agencija, je bilo zbranih 32.440 evrov.  Sredstva je doniraloveč kot 70 uspešnih gospodarskih organizacij in posameznikov iz Celja in okolice. Letošnje leto so pri zbiranju sredstev pomagali tudi državni prvaki v nogometu, Nogometni klub Celje, ki so sodelovali s prodajo virtualnih vstopnic za tekmo z NK Olimpijo.

Člani Sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje so se danes sestali na 6. izredni seji. Točka seje je bila tudi ponovitev izbire direktorja Splošne bolnišnice Celje, ki jo je bolnišnici naložilo Višje delovno in socialno sodišče v individualnem delovnem sporu tožnika doc. dr. Branka Gabrovca.

Med oskrbovanci Doma starejših v Laškem je po najnovejših podatkih 43 okuženih s koronavirusom. Večina se jih počuti dobro in bolezen preboleva brez večjih težav, veliko stanovalcev je brez simptomov. V Thermani Laško pa so se odzvali na komentarje na družbenem omrežju Facebook, v katerih ljudje sprašujejo, zakaj oskrbovance niso preprosto namestili v hotelske sobe. Ti so namreč nameščeni v kongresni dvorani Hotela Thermana Park.

Frizerska dejavnost je zagotovo ena tistih, ki so jih ukrepi za zajezitev širjenja  koronavirusa zelo prizadeli. Marca so bili frizerski saloni med prvimi, ki so  morali prenehati delati in so bili zaprti sedem tednov. V drugem valu epidemije je vlada frizerjem najprej dovolila, da saloni ostanejo odprti, a je takšna odločitev veljala le en teden. Konec oktobra so saloni morali zapreti svoja vrata, kdaj jih bodo lahko spet odprli, ne ve nihče. In medtem frizerska podjetja propadajo, finančna in duševna stiska lastnikov in zaposlenih sta vedno večji, opozarja celjski frizer Kristijan Petek.

V Dobrovljah pri Mozirju se je sinoči nekaj pred 20. uro zgodila delovna nesreča, v kateri je umrl 59-letni moški.

  »Za najbolj pereče stvari je treba poskrbeti karseda hitro. Nato bo dovolj časa za premislek, kako stavbo oživiti. Imamo ideje in možnosti. Vse bomo naredili za to, da bi bil grad občini v ponos in ne kot doslej, ko je bil v sramoto.« Tako je o načrtih z gradom Podčetrtek dejal tamkajšnji župan Peter Misja. Občina je za nakup mogočne stavbe, ki je vrsto let samevala, v proračunu namenila 150 tisoč evrov. Ko bodo končani vsi postopki s sedanjimi lastniki, bo postala stoodstotna lastnica gradu.  

Pomislite, koliko aparatov in elektronskih naprav ste imeli doma pred desetimi, dvajsetimi leti in koliko jih imate danes? Se je morda spremenila tudi njihova življenjska doba in se je kateri pokvaril tik po izteku garancije? Kot pravijo nekateri strokovnjaki, to naj ne bi bilo naključje. Po svetu se že nekaj časa govori o načrtni tehnološki zastarelosti, ki v povezavi z nenehnim razvojem ustvarja vedno več naprav. In kje vse te končajo? Mesto zanje je v zabojnikih za odslužene elektronske in električne aparate, a pristojne služne opažajo, da jih zberejo veliko manj, kot jih nastane.

Minca Zupanc s svojo znamko Type right err dolgočasne majice spreminja v genialna sporočila »Vsega kriva je kravata,« je začetek ene od slovenskih popevk, pri čemer je lahko tudi uvodni stavek o začetku dela Mince Zupanc o svojevrstnih napisih na majicah. Ker se ji je zdela črna kravata preveč dolgočasna, jo je popestrila z napisom. In ji je uspelo. V njeni zbirki se je v tem času nabralo precej pomenljivih napisov in izdelkov. »Besede imajo svojo moč,« poudarja oblikovalka.

Ko človek v življenju odkrije področje, ki ga res zanima, in ko želi vedeti ter razumeti vedno več, se nenehno odpirajo nove možnosti. Morda vse ne gre vedno gladko, brez padcev, a na koncu se vse postavi na svoje mesto, če slediš svojim ciljem. Zgodba mlade Celjanke Lucije Dežan je lahko spodbuda za mlade, ki se morda na prehodu v srednjo šolo ne znajdejo najbolje in doživljajo neuspehe ter obupujejo. Tudi njena izkušnja na začetku gimnazijskega šolanja ni bila rožnata, saj je ponavljala letnik, ker ji naravoslovni predmeti niso ležali. A na koncu je šolanje končala z odličnim uspehom. »Kot ptič feniks, ki se je dvignil iz pepela,« se je o njej slikovito izrazil ravnatelj na I. gimnaziji v Celju dr. Anton Šepetavc.

Na območju Šmiklavža je včeraj umrl 62-letni moški, ki je padel v potok. Moškega sta pred tem pri nadzoru prometa zaznala mozirska policista in ga nameravala ustaviti, saj je brez čelade vozil neregistriran moped.

  Volilni upravičenci bodo lahko to nedeljo izrazili svoje mišljenje o tem, ali na območju nekdanjega mizarstva želijo gradnjo 106 metrskega Razglednega stolpa Kristal ali ne. Ustavno sodišče RS je zavrnilo predlog svetniške skupine Socialnih demokratov, da referendum o stolpu, katerega gradnja je ocenjena na 2,1 milijona evrov, zaradi razglašene epidemije ne bi bil to nedeljo. Omenjena svetniška skupina je predlagala, da bi referendum prestavili na čas, ko bodo v državi boljše epidemiološke razmere.  

V Gledališču Celje so minuli konec tedna praznovali častitljiv jubilej, 70-letnico profesionalnega delovanja. Gledališče je bilo ustanovljeno 6. decembra 1950, ko je Mestni ljudski odbor (MLO) Celje izdal odločbo o ustanovitvi mestnega gledališča. Prva premiera poklicnega ansambla je bila 17. marca 1951, in sicer uprizoritev Mire Puc - Mihelič Operacija v režiji Toneta Zorka.