Na marsikaterem slovenskem vrtu ta čas cvetijo vrtnice, ponekod v skupinah na gredah, drugod kot plezalke, kot posamezni rožni grmi. Ljubezen do teh lepotic je pri ljudeh prisotna že skozi tisočletja in tudi v Sloveniji ni nič drugače.

  Širitev degustacijskih in proizvodnih prostorov, sodobna kletarska oprema in nova podoba stavbe so rezultati 1,8 milijona evrov vredne naložbe v Hiši vin Emino, s katero upravlja Kmetijska zadruga (KZ) Šmarje. Direktor zadruge je poudaril, da gre za dolgoročno naložbo, s katero so predelavo grozdja v vino zagotovili za naslednjih 20 do 30 let. Modernizacija kleti bo med drugim še naprej spodbujala vinarstvo in vinogradništvo v šmarsko-virštanjskem vinorodnem okolju.  

  »Kuot fugec si kuo gouba, kuo fpije f sjebe fsje, kar na vuhe povlejče!« Tako sta ustanovitelja skupine Šmarski argo pojasnila, kako se v mislih domačinov zasidrajo šmarski pregovori in anekdote, ki na družbenem omrežju Facebook iz dneva v dan privabljajo več ljudi. Značilna šmarska govorica je iz sence v ospredje stopila v obdobju epidemije koronavirusa. Cilj dveh prijateljev – povezati, razbremeniti in razvedriti Šmarčane v času krize, da vsaj za trenutek pozabijo na skrbi, in ob tem negovati svojo pristno jezikovno bogastvo – je vsekakor dosegel svoj namen. Skupina ima že več kot 3.500 članov, ki objavljajo, komentirajo in pridno delijo zapise.    

Celje je tudi letos bogato okrašeno s cvetjem. Mostove in krožišča krasijo cvetoče pelargonije, v starem mestnem jedru pa piramide z vodenkami.

Tako kot gospodarske družbe so tudi samostojni podjetniki na Celjskem lani izboljšali svoje poslovanje. Povečali so obseg prodaje, okrepili izvoz, zmanjšali izgubo ter odprli nekaj sto novih delovnih mest. Rast nekaterih ekonomskih kazalcev je bila v primerjavi s predlani celo malo višja kot pri gospodarskih družbah. Lanskih rezultatov letos ne bodo mogli ponoviti, saj so mnogim med njimi ukrepi za zajezitev epidemije koronavirusa otežili poslovanje in marsikoga spravili na kolena. Vprašanje je tudi, kako bo prihodnje leto.

Občina Rogaška Slatina bo skupaj s Stanovanjskim skladom sofinancirala gradnjo večstanovanjske stavbe v Spodnji Kostrivnici. Vsa stanovanja, ki jih bo predvidoma do sredine prihodnjega leta zgradilo podjetje GES, bodo namenjena oddaji v neprofitni najem. Naložba je vredna 830 tisoč evrov.

Stečajnemu upravitelju propadlega celjskega podjetja Domine je že v prvem poskusu uspelo prodati znano kavarno Vrtnica v središču mesta. Novi lastnik bo najverjetneje širši javnosti neznan Anže Dernač, ki ima svojo dejavnost registrirano v občini Laško, po naših informacijah naj bi v Celju že imel nekaj manjših gostinskih lokalov.

Prepoved prireditev in zbiranja večjega števila ljudi, ki je eden od ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa, povzroča veliko poslovno škodo tudi družinskemu podjetju Petre z Vranskega. Družba se že tri desetletja ukvarja z izposojo in s prodajo prireditvenih šotorov in opreme ter skladiščnih hal. Pri tem je zelo uspešna, saj se že nekaj let uvršča v vrh hitro rastočih podjetij. Zaradi odpovedi prireditev imajo v podjetju veliko težav, tudi odpuščati morajo, vendar ostajajo optimisti. »Čaka nas veliko sprememb, a je zelo pomembno, da podjetje kljub vsem nevšečnostim ostaja nad vodo,« pravi direktorica Marija Petre.

Podatki, ki so jih na osnovi letnih poročil zbrali v celjski izpostavi republiške agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), razkrivajo, da so gospodarske družbe v celjski regiji tudi lani poslovale dobro, čeprav po nekaterih kazalcih še vedno zaostajajo za republiškim povprečjem. Glavne značilnosti bi lahko na kratko strnili takole: rast se je nekoliko umirila, čisti dobiček in čista izguba sta se v primerjavi z letom 2018 zmanjšala, a se je neto čisti dobiček povečal, povečala sta se tudi produktivnost in število zaposlenih in tudi povprečne plače so bile nekoliko višje. V primerjavi s celotno državo je bila rast prihodkov regijskega gospodarstva višja za odstotno točko, rast prihodkov, ustvarjenih z izvozom, je bila enaka, neto dodana vrednost na zaposlenega je bila nižja za 6.500 evrov, povprečne plače pa za 200 evrov.

V Muzeju Laško je od četrtka na ogled razstava Mojstri piva, ki je sicer stalni projekt v času festivala Pivo in cvetje. Ker je letos prireditev zaradi koronovirusa odpadla, je tradicionalna razstava na temo piva v Muzeju Laško eden od osrednjih dogodkov julijskega dogajanja pod nazivom Laško in cvetje. Ta vsaj na simboličen način tudi letos ohranja duh festivala Pivo in cvetje.

O razstavi Za domovino z rockom naprej, ki je prvi pokoronski projekt Muzeja novejše zgodovine Celje, pravi, da je z odzivom nanjo enako kot avtor Sebastjan Weber in ves kolektiv zelo zadovoljen in vesel, da jim jo je uspelo spraviti pod streho. Tudi zaradi te razstave, kot je še dejal dr. Tonček Kregar, sicer vsem tudi dobro znan kot pevec priljubljene skupine Mi2, obisk v celjskem muzeju novejše zgodovine na letni ravni ne bo tako slab, kot bi bil sicer zaradi zaprtja muzeja v času epidemije in vseh zaščitnih ukrepov in kot bo žal v večini slovenskih muzejev. S tokratnim intervjuvancem, ki je kot zgodovinar strokovnjak za slovenski politični razvoj po letu 1918, sva spregovorila tudi o aktualnem razvpitem dogajanju ob prazniku dneva državnosti.

Potem ko je zaradi gradnje mostu čez Savinjo, ki vodi v mestno jedro, leta 1984 prvič odpadlo Pivo in cvetje, se je usoda, s še do pred časom povsem nepredstavljivimi razlogi, znova poigrala z največjo turistično prireditvijo v naši državi. Če je sredi osemdesetih let odpoved prireditve zaradi gradbene naložbe, ki je iz logističnih razlogov onemogočala normalno izvedbo prireditve, odpoved bilo mogoče pričakovati, pa še na začetku leta ni nihče mogel predstavljati, da bo za drugo odpoved v zgodovina kriva pandemija koronavirusa.

Zgodba podjetja Alenkine slaščice se je začela, ko je Alenka Pisanec iz Hotunj imela za seboj dve večji življenjski prelomnici. »Kot ekonomistka sem bila deset let zaposlena v Alposu. Službo sem rada opravljala. Ko je podjetje šlo v stečaj, ni bilo ne denarja, tudi odnosi so se skrhali. Tri mesece smo bili brez plač. Takrat sem zbolela zaradi raka ščitnice. Sledila sta operacija in zdravljenje na onkologiji v Ljubljani. Nisem dobila ›velikega‹, ampak ›malega‹ raka. Razumela sem ga kot opozorilo. Če bi s takšnim načinom življenja nadaljevala, bi se bolezen zagotovo vrnila,« se spominja Alenka Pisanec.

Danes, nekaj po deseti uri, so na Operativno komunikacijski center Policijske uprave Celje prejeli obvestilo neznanca, da je v prostorih sodišča v Velenju nastavljeno eksplozivno telo. Zaposlene so takoj evakuirali in prostore pregledali.

Celjsko sodišče je danes obiskala ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič. Delovanje sodišča ocenjuje kot pozitivno, še posebej v času epidemije, ki je tudi za sodne zadeve prinesla kar nekaj ovir. Med epidemijo je bilo največ zastoja v delu na področju insolvenčnega in družinskega prava.

Celjski policisti iščejo očividce treh prometnih nesreč, ki so se zgodile v minulih dneh. Prva nesreča se je zgodila v Celju, dve v Velenju.

Regijski center za ravnanje z odpadki in družba Zeos sta pri Zbirnem centru Bukovžlak odprla prvi kotiček za oddajo še delujočih starih aparatov.

Staro Velenje dobiva novo podobo skozi dva projekta, skupno vredna 4,4 milijona evrov, ki ju Mestna občina Velenje izvaja ob podpori sredstev mehanizma CTN.

Zaradi epidemije koronavirusa je letos odpadel festival Pivo in cvetje. Da bi vsaj malo pričarali utrip največje slovenske turistične prireditve, so v Stiku Laško od danes do sobote nameravali izvesti manjši dogodek Cvetje in Laško, tudi z nastopi nekaterih glasbenikov. A zaradi slabše epidemiološke slike in ostrejših ukrepov vlade tudi to ni bilo mogoče. So pa z manjšo slovesnostjo in vpisom v knjigo Laščanov organizatorji poskrbeli, da bo duh tradicije tudi letos živel.

Policisti so v zadnjih dneh na Celjskem obravnavali več vlomov in tatvin. V Žalcu so neznanci ukradli avtomobil Renault Captur, ki je je bil parkiran na parkirišču Bevkove ulice. Izpred trgovskega centra v Celju sta včeraj neznanca ukradla kolesi, tatvino kolesa so obravnavali tudi v Velenju.