»Čas epidemije je poseben in od nas zahteva nenehne prilagoditve življenja in poslovanja. Eden od ključnih ukrepov za omejitev širjenja virusa SARS-CoV-2 je, da oseba, ki ji je bila potrjena okužba (s testom ali na podlagi mnenja zdravnika), ostane doma,« pravijo na Ministrstvu za javno upravo.

V današnjem dogodku v Velenju, kjer je med policijskim posredovanjem zaradi kršenja javnega reda in miru ter groženj storilca prišlo do streljanja, sta bila poškodovana policistka in kršitelj. Policistko je storilec poškodoval z nožem po glavi, moški pa je po streljanju še vedno v bolnišnici in je izven smrtne nevarnosti. Kot pravi vodja Oddelka za splošno kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije na Policijski upravi Celje Milan Vogrinec je storilec star 22 let, sicer državljan Bosne in Hercegovine. Do zdaj ga v Sloveniji zaradi nasilnih kaznivih dejanj še niso obravnavali.

V Velenju je danes prišlo do streljanja. Poškodovana sta policistka in kršitelj. 

Trenutno ena večjih naložb Občine Laške je gradnja prizidka k vrtcu v Rimskih Toplicah. Gre za naložbo, na katero so krajani Rimskih Toplic dolgo čakali, saj se vrtec sooča z veliko prostorsko stisko.

Mestni svet je na današnji izredni seji po hitrem postopku soglasno sprejel rebalans proračuna Mestne občine Celje za leto 2020. V obdobju od lanskega decembra, ko je bil sprejet proračun za leto 2020, so se nekatere okoliščine, ki vplivajo na finančne tokove, spremenile, zato je bilo treba z rebalansom prejemke in izdatke ponovno uravnotežiti. Na preoblikovanje proračuna so vplivali tudi ukrepi, ki so povezani z epidemijo.

Če nekatera dekleta brezupno sanjajo o tem, da bi se lahko sprehodila po modnih brveh ali se kot model pojavljala na modnih revijah in v reklamnih oglasih, se drugim po spletu naključij zgodi vse to, ne da bi se za to posebej trudila. Visokoraslo modrooko in svetlolaso Saro Očko je sredi Ljubljane lani februarja opazil direktor agencije IM studio model agency Croatia, jo vprašal, ali je kdaj razmišljala o delu modela, ter ji ponudil sodelovanje. »Bila sem šokirana, saj o tem prej nisem razmišljala. A ker rada poskusim kaj novega, sem pristala,« pravi Sara, ki se letos preizkuša tudi v izboru za mis Slovenije.

Iz Gledališča Celje so sporočili pretresljivo novico, da je včeraj v popoldanskih urah umrl član njihovega ansambla, sodelavec in prijatelj, dramski igralec Igor Žužek. Občinstvo njegove zadnje vloge, v predstavi Tista o bolhah, premiero katere je preprečila karantena, žal ne bo moglo videti.  

V številnih krajih v tem času že nameščajo praznično razsvetljavo in pripravljajo program za decembrsko dogajanje, čeprav je njegova izvedba v tem trenutku še precej negotova. Sredi priprav programa na letošnje decembrsko dogajanje so tudi v Zavodu Celeia Celje.

Na podlagi sprememb odloka o načrtu za kakovost zraka na območju mestne občne, ki ga je vlada sprejela na dopisni seji, bo za uveljavitev dodatnih ukrepov za izboljšanje zraka namenjenih približno 25 milijonov evrov. Celjska občina namreč spada med območja, kjer so mejne vrednosti koncentracij za delce (PM10) presežene, zato država in občina uresničujeta številne ukrepe, ki dajejo dobre rezultate.

Obsežne infrastrukturne državne investicije v občini Laško vidno napredujejo in se počasi približujejo koncu. Gre za gradnjo novega mostu čez Savinjo v Marija Gradcu ter za obnovo železniške proge in postaje v Rimskih Toplicah ter s tem povezane cestne infrastrukture v smeri proti Jurkloštru.

Celjski kriminalisti so ovadili in pridržali 44-letnega Celjana zaradi več nasilnih kaznivih dejanj, zasegli pa so mu tudi drogo. Moškemu so odvzeli prostost, preiskovalni sodnik pa je zanj po zaslišanju odredil tudi pripor.  

Da bi povečala lokalno samooskrbo, spodbudila trajnostni gastronomski turizem in ohranila bogato kulinarično dediščino območja, je Občina Laško s partnerji – Kmetijsko-gozdarskim zavodom Celje, Stikom Laško in Thermano Laško – v minulih letih razvila ter uveljavila kolektivno blagovno znamko (KBZ) Okusiti Laško. Nastala je v okviru evropskega projekta Okusiti raznolikost podeželja. Z vzpostavljenim certifikacijskim sistemom po modelu Izvorno slovensko omogoča destinaciji in njenim ponudnikom večjo prepoznavnost na trgu, medtem ko kupcu in turistu jamči pristnost in kakovost izdelka ter storitve. Do zdaj so certifikat kakovosti KBZ Okusiti Laško prejeli prehranski pridelki in izdelki, rokodelski izdelki ter jedi in pijače.

  Kako zgodovino spoznavati na zanimiv način? Skozi igro, seveda! Takšnih priložnosti ne manjka na Rifniku, kjer so ljudje živeli že pred šest tisoč leti. Družine, ki se povzpnejo na priljubljeno pohodniško točko v občini Šentjur, kjer je hkrati arheološki park, lahko zanimivosti o življenju nekoč izvedo ob reševanju izziva, imenovanega Lov na zaklad. Prazgodovinska deklica Firi obiskovalcem zastavlja vprašanja s pomočjo sodobne tehnologije – k iskanju rifniške zvezde jih vodi s pomočjo aplikacije, ki si jo lahko brezplačno naložijo na pametni telefon.  

Teden domačega filma (TDF) je bil v preteklosti zagotovo največji in najodmevnejši projekt Novega tednika in Radia Celje oziroma medijske hiše NT&RC. Ta imenitna večdnevna kulturna prireditev, ki je prikazovala najnovejšo in najboljšo filmsko produkcijo v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, je bila pravi praznik sedme umetnosti. V času svojega obstoja (1973–1989) je v svojih najboljših letih TDF v celjske kinematografe (takrat so bili kar trije) zvabil tudi do 40 tisoč obiskovalcev. V Celje je privabil tudi filmsko stroko in srenjo nekdanje skupne države ter vzbudil veliko zanimanje medijev.

Tradicionalni pogovor ob Občine Laško je bil z županom Francem Zdolškom narejen v času, ko je vlada drugič razglasila epidemijo in ponovno zaostrila ukrepe, da bi zaustavila širjenje virusa. V Občini Laško so aktivirali štab civilne zaščite, a na podlagi izkušnje iz prvega vala še niso sprejemali dodatnih ukrepov.

redi oktobra je pri založbi Primus izšel mladinski roman Presneti deveti, prvenec Darje Arh Centrih, učiteljice v OŠ Ljubečna, ki je doslej objavljala le krajše zgodbe in dramska besedila. Roman je sijajen preplet precej običajnih situacij v življenju devetošolcev, kot sta recimo vprašanji, s kom bo kdo plesal na valeti in kdo je komu všeč, kot tudi globljih in težavnejših trenutkov, kot so ločitev staršev in pasti na spletu. Roman nas na zanimiv način pouči, da ni vse zlato, kar se sveti, in da sta zaupanje ter resnica še vedno temelj vsakega pravega odnosa.Virov, iz katerih je črpala snov za roman, ji kot učiteljici, mami dveh najstnikov in ženi seveda ne manjka. »Osrednji liki, učenci, starši in učitelji, so zasnovani iz časa, ko sem sama hodila v šolo, nekaj jih je iz pripovedovanj mojih otrok o tem, kaj se dogaja v njunih šolah, nekaj seveda tudi iz različnih prigod v šoli, kjer poučujem,« razkriva avtorica, ki se dobro zaveda razlik, prisotnih v življenju štirinajstletnika v času, ko je bila sama v teh letih, in danes.»Če primerjam štirinajstletnike v obdobju, ko sem bila sama v zadnjem, takrat še osmem razredu osnovne šole, in današnje devetošolce, sta ključni razliki računalnik in mobilni telefon. Naša generacija takrat ni bila vajena biti ves čas v stiku. Resda smo se tu in tam slišali po navadnem telefonu, tistem z vrvico, vendar popoldne nikoli nisem bila toliko v stiku s sošolci, kot sta moja hči in sin. Odraščala sem na Grobelnem in sem bila v takratni generaciji osmošolcev edina iz kraja, ki sem takrat obiskovala osnovno šolo v Šmarju pri Jelšah. Prav tako do prvega letnika srednje šole sploh nismo imeli računalnika, kaj šele interneta, zato se nam o spletnih pasteh ni niti sanjalo,« našteva in opozarja še na »pametni« telefon, ki ga prav tako ni imela, kar pomeni, da je bilo fotografiranja in izsiljevanja s fotografijami veliko manj, kot se to dogaja danes. A priznava, da vendarle obstaja veliko stvari, ki so si zelo podobne. »Pomagali smo si, če komu ni šlo, bili smo zaljubljeni, imeli smo težave z učitelji, nekateri učenci so se raje učili kot drugi. Vse to je bilo takrat in je še danes.« Foto: SHERPA

Tako kot vsa turistična podjetja so tudi v laški Thermani pričakovali, da jih po dobri poletni čaka še dobra jesenska sezona. A so morali zaradi ponovnega širjenja koronavirusa in novih vladnih ukrepov 24. oktobra ponovno zapreti celoten kompleks Thermana Park. Odprt je le hotel Zdravilišče Laško, ves čas nemoteno deluje tudi dom starejših. Najbrž so se prav zaradi ponovnega zaprtja v javnosti pojavile informacije, da v Thermani odpuščajo, pri čemer jih v podjetju zavračajo kot napačne.Namigi, da naj bi v Thermani v zadnjih dneh odpustili dvajset ljudi, torej ne držijo. V podjetju pravijo, da so od začetka krize v marcu do danes zaradi poslovnih razlogov odpovedali pogodbo o zaposlitvi devetim ljudem, ki so delali na različnih področjih. Kako bo z odpuščanjem v prihodnje, ne vedo, upajo, da takšen ukrep ne bo potreben. »Tako kot druga turistična podjetja se tudi pri nas srečujemo z izzivom, kako navkljub epidemiji, ki hromi naše delovanje na skoraj vseh področjih dela, ohranjati stabilnost delovnih mest,« pravijo v Thermani. Sprejeli so vrsto ukrepov, da bi čim bolj omilili negativne učinke trenutnih razmer. Med najpomembnejšimi, pravijo, je ukrep čakanja na delo na domu, v katerega je trenutno vključenih 133 zaposlenih. Ukinili so večino pogodbenega dela in dela preko študentskega servisa. Glede na dolgoročno napoved zmanjševanja obsega dela in predvideno zasedenost posameznih programov so do zdaj, torej v sedmih mesecih, odpustili devet ljudi. »Želimo si, da bi se razmere hitro spremenile in da takšni ukrepi ne bi bili več potrebni. Če bodo, bomo uporabili tako imenovane mehke načine odpuščanja, kot so morebitne predčasne upokojitve,« zatrjujejo v laškem zdravilišču. Foto: SHERPA

Po šestih mesecih se v družbi Štore Steel vračajo v običajne tirnice, iz katerih jih je marca »vrgla« razglasitev pandemije, vendar so veliko težav pri poslovanju imeli še pred tem zaradi ohlajanja avtomobilske industrije, od katere so skoraj v celoti odvisni. Od prejšnjega meseca nihče od zaposlenih ni več doma na čakanju, z novembrom so v tovarni namesto 36-urnega spet uvedli normalen delovni teden. »Proizvodnja je povsem zasedena. Letošnji cilj – preživetje – smo izpolnili, kako bo prihodnje leto, je trenutno zelo težko napovedati,« pravi glavni direktor Jani Jurkošek.Štorska jeklarna je leto 2020 začela dobro, prve tri mesece je celo presegala načrte. Tudi za april je imela dovolj naročil, a se je potem zgodila razglasitev pandemije. Kupci so približno 30 odstotkov svojih naročil prestavili in 25. aprila so v tovarni prvič ustavili proizvodnjo. Od takrat so delali samo toliko, kolikor je bilo naročil. Bilo pa jih je kar 50 odstotkov manj kot običajno. V maju, juniju in juliju so zato delali le polovico  meseca. Takšno stanje se je odrazilo v poslovnih rezultatih. Do aprila je podjetje še poslovalo z dobičkom, maj in junij pa sta bila tako slaba, da je ob koncu prvega polletja zabeležilo malo manj kot 1,5 milijona evrov čiste izgube. Največji izziv zdravje zaposlenihAvgusta se je stanje naročil začelo izboljševati, pravi Jani Jurkošek, in v tem mesecu so glede na lanski avgust delali že z 80-odstotno zmogljivostjo. Nato je začelo prihajati še več naročil, tako da so v tovarni za zadnjo četrtino leta povsem zasedeni. Največji izvozni trg štorske jeklarne je Nemčija, pomemben je tudi italijanski trg. V Sloveniji je njen pomemben kupec Unior, ki je prav tako odvisen od avtomobilske industrije in je sredi marca ustavil večino svoje proizvodnje. Samo zaradi upada naročil zreškega podjetja so v Štorah v prvi polovici leta imeli za 15 odstotkov nižjo količinsko prodajo. Od septembra prihajajo iz Uniorja spet normalna naročila. Foto: Andraž Purg - GrupA

Potem ko je vlada na petkovi dopisni seji spremenila odlok o začasni prepovedi ponujanja blaga in storitev potrošnikom in med izjeme, za katere ta prepoved ne velja, uvrstila tudi knjižnice, so te od ponedeljka spet lahko odprte za uporabnike. Seveda ob pogoju, kot je navedeno v odloku in ki ga je mogoče smiselno uporabiti za knjižnice, da se uporabniku zagotovi gibanje na dvajsetih kvadratnih metrih. Če je prostor manjši od te površine, je omogočen vstop le enemu uporabniku.

  Tadeja Vodovnik Plevnik je specialistka za vinarstvo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor. Pod okriljem omenjene ustanove najrazličnejšim skupinam ljudi, od preprostih delavcev do doktorjev znanosti, pomaga, da pridelajo čim boljšo kapljico. »Zdravnica za vino«, kot je poenostavljeno opisala svoje delo, ne skriva zadovoljstva, da so tudi vina ljubiteljskih vinogradnikov iz leta v leto bolj kakovostna. A vinarjem manjka poslovne povezanosti, opozarja. »Imamo izredne vinogradniške lege in izjemne naravne danosti. Naša težava je, da smo preskromni in pretihi. Manjka nam povezovanja in predvsem samozavesti, tukaj lahko še ogromno napredujemo.«