Ob letošnjem vstopu v pomlad je v stavbi PTC Tržnica v Zrečah vrata odprla prva slikarska galerija, ki se imenuje Atelje MS. Njena ustanoviteljica in vodja je Valerija Motaln. Galerijo je zasnovala ob deseti obletnici smrti akademskega slikarja Marjana Skumavca. V njegov spomin bodo stalno razstavljena njegova dela.  

Lani so zaradi epidemije koronavirusa in vladnih ukrepov odpadle prireditve ob prazniku Mestne občine Celje. Tudi svečana podelitev celjskih grbov je bila precej kasneje in je bila izvedena z omejenim številom udeležencev. Po enem letu ne bo nič drugače. Na dan občinskega praznika, 11. aprila se končuje zaprtje javnega življenja v državi, številni omejitveni ukrepi pa ostajajo. V okoliščinah, ki so bile podobne lanskim, smo se ob letošnjem občinskem prazniku pogovarjali z županom Bojanom Šrotom. V koronaletu se je marsikaj dogajalo, nekaj zelo pomembnega v Celju tudi v zadnjih dneh, saj se je končalo evropsko prvenstvo mladih reprezentanc Euro U21.

Mineva že 570 let, odkar je Friderik II. Celjski takratni trški naselbini podelil mestne pravice. Pred 30 leti je  Mestna občini Celje ta dan določila za svoj praznik. Čeprav bo zaradi epidemije tako kot lani tudi letos praznovanje drugačno, kot smo ga vajeni, bolj umirjeno in doma, so na ob prazniku v MOC zadovoljni z izvedenimi projekti, ki omogočajo kakovostnejše življenje, in  na prejemnike najvišjih priznanj, ki so s svojim izjemnim delom in dosežki na svojem področju vtisnili Celju neizbrisen pečat.  

Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki je v javni obravnavi še do 15. aprila, razkriva, da se država nagiba k temu, da bi izkopavanje premoga opustila že do leta 2033. Po javni objavi letnice je v Šaleški dolini završalo. Vedno bolj je jasno tudi, da bo zaprtje premogovnika in posledično Termoelektrarne Šoštanj (Teš) imelo vpliv na vse Slovence. V zadnjih dneh je bilo na to temo že organiziranih nekaj posvetov, okroglih miz in izrednih sej, nekaj jih bo še v prihodnjih dneh. V Šaleški dolini je mnenje precej enotno, prehitro zapiranje ne pomeni nič dobrega. Prevladuje mnenje, da bi za zaprtje potrebovali vsaj 20 let.  

Celjski prometni policisti so včeraj popoldne ustavili 45-letnega voznika, ki je v delu, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h vozil kar 110 km/h.

V nebo so prejšnji teden s strahom pogledovali tudi v sadjarstvu Mirosan v Kasazah. Kot pravi direktor Vlado Korber so vseskozi upali, da se vremenske napovedi ne bodo uresničile in se bodo lahko izognili pozebi. A na žalost se vremenoslovci niso zmotili. V znanem savinjskem sadjarstvu so tako zabeležili že šesto pozebo v zadnjih desetih letih. Kolikšna je natančna škoda, zaenkrat še težko govorijo. Bo pa znana v nekaj dneh.

Ali bo covid-19 vplival na poklicno odločitev mladih? To bo le ena od tem, o kateri mladi parlamentarci razpravljajo na današnjem na 31. regijskem Otroškem parlamentu, ki je zaradi znane epidemiološke slike virtualen.  

Google, ki s storitvijo Street View (Ulični pogled) omogoča uporabnikom navidezno raziskovanje sveta, danes začenja pot po Sloveniji. Obiskal bo več slovenskih krajev, med drugim tudi Celje, Žalec, Mozirje, Šmarje pri Jelšah in Slovenske Konjice.

Že lani marca nas je bralec opozoril, da že nekaj let opaža nenavadno peno ob bregu Savinje in da je letos pojav enak. Vidna je pri zgornjem jezu, kjer se voda umiri, nato se pomika po levi strani struge. V delu pod jezom se združi v večje umazane madeže. Bralca čudi, da v vsem tem času nihče ni ukrepal, saj je videti, kot da gre za ostanke nekakšnega detergenta.

Pokrajinski muzej Celje ob stavbi ministrstva za obrambo na Maistrovi ulici, kjer poteka obnova kanalizacije, izvaja arheološka izkopavanja. Že pred začetkom teh opravil so v muzeju predvidevali, da bi lahko prišli do zanimivih odkritij.  

Konjičan Oliver Tič, bolj znan kot Oli Walker, se vrača na »kraj zločina«. Danes bo z ljubljanskega letališča poletel proti Istanbulu, od koder bo v petek nadaljeval pot proti Kolumbiji. Od tam naprej pa bo šel peš proti Aljaski.  

Še včeraj in za velikonočno nedeljo smo lahko uživali in se sproščali v lepem sončnem vremenu, čeprav tudi nekoliko hladnem in precej vetrovnem. Danes pa smo se tudi v naših krajih prebudili v hladnem in deževnem vremenu, ki je kmalu prešlo v obilno sneženje. Nad aprilskim snegom ni nihče več prav navdušen, saj smo na začetku pomladi občutili že tudi precej visoke temperature, krepko nad dvajset.

V začetku leta se je začela gradnja težko pričakovanega prizidka k OŠ Hudinja, ki bo rešil dolgoletno prostorsko stisko. Naložba bo skupaj z ureditvijo okolice stala nekaj manj kot 1,7 milijona evrov, končana pa bo predvidoma do konca leta.

Stroka je dolgo opozarjala na nujnost obnove Žičke kartuzije, ki od leta 2015 velja za spomenik državnega pomena. Kljub izjemnemu pomenu za širši evropski prostor je (pre)dolgo čakala na izdatnejša finančna sredstva za obnovo. A kot kaže, se ne zatika zgolj zaradi denarja. Vedno večja so namreč razhajanja stroke o tem, na kakšen način spomenik zaščititi pred nadaljnjim propadanjem. Največ polemik je zaradi nadkritja cerkve svetega Janeza Krstnika. Eni bi jo »pokrili« s klasično streho, drugi so naklonjeni sodobni izvedbi pomične strehe z razglediščem.  

  V času velike noči velikokrat posežemo po košari, kamor položimo velikonočne jedi ali morda kakšno darilce za najmlajše. Pletarstvu je vse življenj predana Zdenka Pulko, ki že več kot deset let svoje rokodelsko znanje ljudem razdaja na delavnicah v Muzeju na prostem v Rogatcu in v tamkajšnjem rokodelskem centru.»Moji prsti so že malo okorni in delo je res težko, a dokler bom zmogla, bom pletla,« pravi. Prepletanje vrbovih šib, iz katerih spleta različne košare ali oplete steklenice, je zanjo hrana za dušo. A delo je zahtevno, zaradi česar gospa na pragu sedemdesetih let še ni našla svojega obrtniškega naslednika.  

Ob vstopu v velikonočne praznike ponovno prihaja najtrše določilo, da so svete maše in obredi velikega tedna z udeležbo ljudstva do nadaljnjega odpovedani. Blagoslov velikonočnih jedil v cerkvah in kapelah ni dovoljen. Kot bi zaslišali strogi glas učitelja: »Ponovi vajo iz lanskega leta!«

Ponovno zaprtje kulturnih ustanov, ki je z zaustavitvijo javnega življenja do 11. aprila začelo veljati danes, je onemogočilo, da bi si lahko v teh prazničnih in predprazničnih dneh v razstavišču Knežji dvora ogledali zanimivo razstavo od Groba do groba. Pred kratkim so jo postavili v Pokrajinskem muzeju Celje, avtorja razstave pa sta kustosa muzeja, dr. Maja Bausovac in dr. Jure Krajšek, tudi avtorja odmevne knjige Municipium Claudium Celeia. Na prizorišču bo tako razstavo mogoče obiskati kasneje (po lockdownu), si jo je pa mogoče v privlačni in dodelani izvedbi ogledati na spletni strani pokrajinskega muzeja.

Na Gimnaziji Celje - Center (GCC) so danes v okviru svojega rednega ciklusa korona webinarjev Koristnost nekoristnega pripravili izjemno zanimiv pogovor z Vlasto Jeseničnik, izvrstno dopisnico RTV Slovenija iz Moskve, ki je spregovorila o aktualnih razmerah v Rusiji in svojem dopisniškem delu.

Ob včerajšnji ponovni zaostritvi ukrepov so se šolarji znova vrnili k pouku na daljavo. V šolah upajo, da bo prekinitev pouka v razredih res trajala le 11 dni, in ob tem opozarjajo na škodljive posledice dolgotrajnega šolanja na daljavo.

Celjska občina podeljuje naziv častni meščan od leta 1952. Doslej ga je dobilo 29 posameznikov, torej pri podeljevanju ni bila najbolj radodarna. V prvih letih so bili prejemniki predvsem »nekdanji revolucionarji in tvorci nove države, ki niso bili meščani Celja, ampak takrat so pač bili takšni časi. Letos bo mesto z nazivom končno počastilo tudi Franca Pangerla. Kot je zapisanov obrazložitvi, si ga je zaslužil za dolgoletno vodenje Celjskega sejma in utrjevanje prepoznavnosti Celja kot sejemskega mesta v mednarodnem prostoru. Pangerl bo med častnimi meščani šele drugi gospodarstvenik. Leta 2002 je naziv dobil zdaj že pokojni Rado Jenko, ki se ga Celjani spominjajo predvsem kot dolgoletni direktor Aera.