Laški policisti so predvčerajšnjim v sodelovanju z vodnikom službenih psov pri 62-letnemu moškemu z območja Laškega našli in zasegli več kosov orožja. (SŠol)

 Številni hoteli v Rogaški Slatini imajo svoje bazene. Le nekaj korakov od zdraviliškega parka je Rogaška riviera. A v bližini športnega centra bo morda do leta 2026 zraslo javno kopališče. Občina s to idejo sledi rezultatom ankete o porabi davka na dobitek, ki je leta 2022 oplemenitil občinski proračun. Večina oz. 65 odstotkov občanov, ki je izpolnilo anketni vprašalnik, je glasovalo za to, da bi 1,4 milijona evrov namenilo za gradnjo letnega bazena. Ker pa je gradnja slednjega predvidena šele čez nekaj let, bo občina 800 tisočakov najprej prerazporedila za obnovo nogometne infrastrukture.  

Danes bodo v Celju v sodelovanju z JSKD OI Celje, OŠ Frana Roša, Osrednjo knjižnico Celje in Glasbeno šolo Celje pripravili tradicionalno literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev 8. in 9. razredov osnovnih šol, 36. Roševe dneve.

Nocoj ob 18. uri bo v Muzeju novejše zgodovine Celje pogovorni večer z Vlasto Cah Žerovnik. Avtorica bo v pogovoru s Katjo Cah predstavila svoj romana Mora cantada.

Celjski policisti so minulo noč poostreno nadzirali tovorni promet na avtocesti in pri tem ugotovili več kršitev. Voznikom so izrekli več tisoč evrov kazni, saj je šlo za hude kršitve predpisov, ki veljajo za tovorna vozila. (SŠol, Foto: PUC)    

Letošnji junij bo za Celjanko Laro Oset nekaj posebnega. S sodelavko Saro Grmek iz Agencije 101 se bo lahko v Cannesu udeležila mednarodnega festivala mladih ustvarjalcev na področju oglaševanja, imenovanem Young Lions Competition. Udeležbo sta si prislužili na natečaju Mladi kreativci, ki ga organizatorji vsako leto izvedejo v okviru Slovenskega oglaševalskega festivala (SOF). V konkurenci tridesetih parov sta zmagali z idejo Vsak korak odšteje.

  Da bi oživitev železniške povezave iz Zagreba in Kumrovca proti Mariboru ter Celju omogočila večji razvoj podeželja, turizma in gospodarstva, meni župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak. S kolegi iz slovenskih občin in hrvaških županij so pobudo za oživitev povezave naslovili na pristojne ustanove na obeh straneh meje. A ker je proga, ki vodi po bistriški občini, v pristojnosti Republike Hrvaške, je tudi ponovna vzpostavitev povezave močno odvisna od naše južne sosede.  

 V temi ob materinskem dnevu pišemo o tem, da postati starš ni nekaj samoumevnega. Če leta 1990 povprečna starost ženske ob rojstvu prvega otroka ni znašala niti 23 let, je v zadnjih letih po podatkih statističnega urada to bistveno drugače. Leta 2021 so bile Slovenke, ko so prvič rodile, stare malo manj kot 30 let. »Načrtovanje družine se v našem okolju odmika v trideseta leta. S tem seveda ni nič narobe. Žal pa naša biologija v celoti ni prilagojena naši družbi,« je jasen predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje asist. mag. Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodništva. Slednji opaža, da načrtovanje družine ni medicinski, ampak družbeni problem.  

Pravi, da je počaščen in vesel, da se je znašel med letošnjimi dobitniki najvišjih celjskih občinskih priznanj. »Biti priznan v domačem okolju je najvrednejše,« je prepričan. Čeprav že vrsto let živi in dela v Ljubljani, se televizijec Zvezdan Martič s svojim ustvarjanjem vrača v domače Celje, kjer raziskuje zgodbe polpretekle zgodovine mesta, v katerem je odraščal, je med drugim navedeno v obrazložitvi za priznanje. Je pomemben kronist mesta, saj so njegovi dokumentarni filmi, zadnji je bil posvečen stoti obletnici rojstva Karla Destovnika – Kajuha, Celju zagotovili prostor v svetu kakovostne kinematografije, zdajšnje in prihodnje generacije pa bodo učili in navdihovali k razmisleku o prihodnosti Celja.

Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje je danes razpravljal o kandidaturah, ki so prispele na razpis za poslovnega direktorja in za strokovnega direktorja bolnišnice. Člani sveta so soglasno za poslovnega direktorja imenovali Dragana Kovačiča, za strokovnega direktorja pa Radka Komadino. Oba sta od novembra lani na teh funkcijah bila kot vršilca dolžnosti. (SŠol, foto: SHERPA)  

Požar, ki je ponoči izbruhnil v enem od gostinskih lokalov, ki se nahaja na celjskem sejmišču, je najverjetneje posledica kaznivega dejanja, so sporočili iz celjske policije. Preiskava sicer še ni končana. (SŠol, Foto: FB PGD Lopata)

Če ste zamudili včerajšnjo nekoliko neobičajno otvoritev razstave fotografij in predstavitev potopisnega filma Nataše Müller in Mitje Bostnerja v Železarskem muzeju na Teharjah, je še do 12. aprila čas, da si ogledate razstavljena dela z  naslovom Madagaskar, izgubljeni raj.

 Da so bili predolgo tiho in so dopustili, da jim drugi narekujejo, kako kmetovati na svoji zemlji, so danes opozorili kmetovalci na shodih po vsej državi. Na Celjskem so opozorili protest s traktorji pripravili v Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Slovenskih Konjicah, Podčetrtku in v Savinjski dolini.  

Ponoči, nekaj po eni uri, je na Dečkovi cesti v Celju na celjskem sejmišču zagorel gostinski lokal. Ogenj je po poročanju Uprave RS za zaščito in reševanje zajel steno nad lokalom in del strehe objekta. Gasilci PGE Celje, PGD Celje Gaberje, Škofja vas, Ostrožno, Ljubečna, Trnovlje, Teharje in Lopata so preprečili nadaljnje širjenje ognja na streho in sončno elektrarno na njej, požar pogasili, sanirali požarišče ter objekt prezračili in pregledali. Kot še navajajo v Upravi RS za zaščito in reševanje, je poslovni del objekta ostal nepoškodovan. Na celjski policiji pravijo, da je zaradi požara nastala večja gmotna škoda vzrok požara še ni znan. Kraj pogorišča si bodo danes ogledali celjski kriminalisti.  BA Foto: PGD Lopata  

Podjetje Uniforest uspešno kandidiralo na razpisu za dodelitev EU sredstev za projekt: Postavitev napredne proizvodnje. Pridobitev finančnih sredstev Evropske unije za projekt z naslovom: Postavitev napredne proizvodnje je podjetju Uniforest prinesel še večji zagon za postavitev nove proizvodno-skladiščne hale v neposredni bližini obstoječe lokacije podjetja v Latkovi vasi. Pozitiven odziv komisije javnega razpisa za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost v Republiki Sloveniji bo podjetju kot prejemniku sredstev omogočil pomemben prispevek k dekarbonizaciji in dolgoročni trajnostni rasti.  

Medtem ko v regiji že pospešeno gradijo povezave, ki naj bi kolesarsko povezale Avstrijo in Hrvaško, se v občini Vojnik še vedno zatika s soglasji lastnikov zemljišč. Na odseku od Celja do Dobrne je predvidena izgradnja 20 kilometrov kolesarske poti, od tega približno polovica skozi vojniško občino. Za uresničitev projekta skozi Vojnik občini manjka še okoli 25 odstotkov soglasij lastnikov zemljišč, brez teh pa se gradnja ne more začeti. Občani, združeni v Civilno iniciativo za kolesarske poti v občini Vojnik, se bojijo, da bo projekt zaradi peščice posameznikov padel v vodo, ob tem pa opozarjajo, da bodo v tem primeru oškodovani vsi, ki se želijo varno voziti po kolesarskih poteh.

  Štore v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje je naslov razstave, ki je na ogled na spletnem portalu virutalni.zac.si. Utrinki preteklosti, ki so zaznamovali dogajanje v tem železarskem kraju, bodo na ogled še maja na panojski razstavi pred junijskim praznovanjem občinskega praznika.  

Celjski policisti so včeraj izvajali poostren nadzor prometa in pri tem zaznali 17 kršitev prekoračitve hitrosti v naseljih. V  Štorah  so  pri  omejitvi hitrosti 50 km/h ustavili dva voznika, ki sta krepko prekoračila hitrost. (SŠol, Foto: Andraž Purg)

»Včasih je treba na drevo po kakšen dron, model letala ali po mačka, ki ne zna nazaj. Pred leti sem z dreves rešil tudi tri padalce in nekaj padal,« pravi gozdar in arborist Rado Nadvešnik, ki se sicer ukvarja z zahtevnimi poseki in urejanjem dreves. Pri tem so dobrodošla njegova znanja z alpinističnega, gozdarskega, arborističnega in še katerega področja, zato so ga celjski gozdarji pred dvema letoma povabili k projektu merjenja višine duglazij v Pečovniku. Nadvešnik je splezal na tri in merjenje je pokazalo, da je z več kot 67 metri ena od teh najvišje izmerjeno drevo v Sloveniji. Sogovornik se ukvarja tudi z urejanjem dreves v nekaterih mestnih okoljih in ugotavlja, da mnogi še vedno ne razumejo velikega pomena teh naravnih klimatskih naprav.