Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Termoelektrarna Šoštanj (Teš) sta še uradno potrdila, da sta s skupino General Electric podpisala zunajsodno poravnavo, vredno 261 milijonov evrov, zaradi Alstomove podražitve projekta izgradnje šestega bloka šoštanjske termoelektrarne. Večinski delež, 131 milijonov evrov, je Teš že prejel na svoj račun.  

Na širokem območju, od Rinke do Sotle, kjer o dogajanju pišemo v našem časopisu, so samo v Občini Radeče imeli ta privilegij, da so v tem tednu po sprostitvi ukrepov, lahko po dolgih mesecih spet spili kavo na terasi gostinskih lokalov.

V Celju je v zadnjem obdobju v različnih delih mesta in tudi v njegovi okolici mogoče opaziti kupe odvrženih smeti, predvsem ob sprehajalnih poteh, pri koših za odpadke, a tudi v gozdovih. To ugotavljajo tudi v Mestni občini Celje in podjetju Simbio, ki skrbi za odstranjevanje odpadkov in čisto okolje v mestu. V Simbiu ocenjujejo, da se je količina odpadkov v koronačasu zelo povečala, zlasti je to vidno na mestih, kjer ponudniki prodajajo hrano in pijačo po sistemu »s seboj«. Zato so v podjetju okrepili ekipo za odnašanje smeti, na najbolj oblegana mesta so ob koših za smeti namestili še zabojnike za embalažo.

Po petkovem požaru v žalskem domu Nine Pokorn Grmovje se evakuirani stanovalci še vedno niso vrnili v svoje sobe. Te je namreč treba zaradi zadimljenosti in prahu od gašenja temeljito očistiti in prezračiti, medtem ko je soba, v kateri je zagorelo, uničena in jo je treba povsem prenoviti. Stanje si bo danes ogledal tudi cenilec.

Celjski mestni svet je na zadnji seji sprejel odlok o razglasitvi Pelikanove hiše v Razlagovi ulici v Celju za kulturni spomenik lokalnega pomena. S tem dejanjem želi Mestna občina Celje tej pomembni kulturni dediščini, ki je pred leti prešla v njeno last, z njo pa zdaj upravlja Muzej novejše zgodovine Celje, omogočiti boljše pogoje varovanja in večjo dostopnost stavbe širši in strokovni javnosti. Eden ključnih razlogov za spremembo statusa stavbe so večje možnosti za pridobitev državnega in evropskega denarja na razpisih ministrstva za kulturo in EU. Z njimi bo omogočena nadaljnja obnove hiše za muzejske dejavnosti.

Čebelarji Čebelarskega društva Laško so bili uspešni na javnem razpisu družbeno odgovornega projekta #PRVAčebela, v sklopu katerega sta drugo leto zapored povezana Čebelarska zveza Slovenije in PRVA osebna zavarovalnica. Namen projekta je približati čebelarstvo mlajšim generacijam, zato so preko javnega razpisa in javnega glasovanja izbrali prejemnike učnih čebelnjakov.

  Na Vrhniki lahko pijemo Cankarjevo kavo, na dobrosrčnost našega največjega slovenskega pesnika opozarjajo Prešernove fige. Tudi družina skladateljev in zdravnikov Ipavcev iz Šentjurja ponuja številne iztočnice, ki lahko postanejo navdih v kulinariki in turistični ponudbi. Takšno priložnost so že zaznali v Šolskem centru Šentjur, kjer so v letu Josipa Ipavca za dijake pripravili tekmovanje v pripravi sladice, povezane z znamenito šentjursko družino. Da iz Šentjurja izvira avtor prvega slovenskega baleta pri nas, pa v Zgornjem trgu opozarjajo možički, ki so jih izdelali učenci šentjurskih osnovnih šol.  

Ob mednarodnem dnevu žena je Festival Velenje pred domačim pragom, Domom kulture Velenje, in na spletni strani pripravil zanimivo razstavo o ženskih dosežkih, podpisani z moškim imenom.  

Splošna bolnišnica Celje je skupaj s sredstvi za pokrivanje covid-19 dodatkov zaposlenim in s sredstvi za pokrivanje dodatnih materialnih stroškov za obvladovanje epidemije ter z ostalimi prihodki v letu 2020 dosegla prihodke v višini 140,8 milijona evrov. Lansko leto je tako zaključila s pozitivnim rezultatom v višini 2,7 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki.

Na okrožnem sodišču v Celju je bil danes predobravnavni narok zoper Luko Vlaovića zaradi poskusa umora na grozovit ali zahrbten način. Naj spomnimo, da naj bi lani poskušal zastrupiti nekdanjo partnerko in šestletno hčerko. Krivde ni priznal.

Ob 8. marcu, prazniku Dneva žena, bodo v Gledališču Celje nocoj ob 20. uri omogočili virtualni ogled predstave Henrika Ibsena Nora ali hiša za lutke, v režiji Nikole Zavišića.

Že prejšnje dni so bili v srednjih šolah  dijaki  nižjega poklicnega izobraževnja in zaključnih letnikov srednjih šol,  danes so se jim pridružili tudi dijaki ostalih letnikov. Vsi sicer ne bodo naenkrat pri poku, saj je ta organiziran po modelu C, kar pomeni, da je v šoli prisotna polovica dijakov oziroma polovica oddelkov šole, ostali imajo pouk na daljavo. Naslednji teden se bodo zamenjali. Po novem je obvezna uporaba zaščitnih mask tudi za vse učenke in učence od 6. razreda osnovne šole dalje. Prav tako je obvezna uporaba zaščitnih mask za učiteljice in učitelje v osnovnih šolah. V prihodnjem tednu se bo začelo cepljenje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Najprej za zaposlene, ki so starejši od 50 let, nato pa za vse ostale.

V Muzeju novejše zgodovine Celje bodo ob 12h odprli spletno razstavo z naslovom »Biti ženska v času korone«. Gre za razstavo o tem, kako je minuli koronačas, obdobje epidemije in karantene zaznamoval žensko, kako se je spremenila njena vloga, identiteta, občutenje sebe. V ta namen so v muzeju zbirali gradivo, ki odraža življenje v koronačasu in ga bodo predstavili na spletni razstavi,

Prebivalci in obiskovalci Celja, ki so se v v minulih dneh odpravili na Šmartinsko jezero, so lahko opazili, da so na odseku poti od Ostrožnega odstranjeni leseni robniki, da je na delu poti viden nanos novega peska in da je tudi okolica poti lepo očiščena. V Mestni občini Celje (MOC) so povedali, da javno podjetje Zelenice obnavlja dotrajane lesene ograje ob poti, ki vodi proti jezeru, opravlja pa redna vzdrževalna in druga dela tudi na poti okrog jezera.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) bo v dogovoru z Mestno občino Celje (MOC) letos nadaljevalo s sanacijo onesnažene zemljine na območju igrišč celjskih javnih vrtcev. Cilji za izboljšanje stanja okolja na območju vrtcev so znižati vrednosti arzena, svinca, kadmija in cinka v tleh na saniranih območjih otroških igrišč pod mejne vrednosti, zmanjšati izpostavljenost otrok toksičnim kovinam in preprečiti oziroma omejiti odlaganje in širjenje toksičnih kovin v okolje.

Pozno popoldne je zagorelo v eni izmed sob na oddelku za dementne oskrbovance v Domu Nine Pokorn Grmovje v Pernovem. Požar naj bi z vžigalnikom zanetila ena od oskrbovank. Zaposleni so nemudoma pričeli z evakuacijo in na varno pospremili devet oskrbovanih oseb.  

Papež Frančišek je danes novega za celjskega škofa imenoval msgr. dr. Maksimilijana Matjaža, duhovnika mariborske nadškofije, ki je bil do sedaj profesor Svetega pisma na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Velenjčan Uroš Kuzman je zagotovo najboljši matematik med slovenskimi komiki in z najboljši komik med matematičnimi doktorji. Je profesor, ki se v prostem času rad smuka po odrih in zabava ljudi. Ker zaradi epidemije tovrstnih druženj ni, je v duhu raziskovalca našel nov način, kako priti do ljudi in jih nasmejati. Karantena mu ni vzela volje do ustvarjanja. Nasprotno. Po krajšem ustvarjalnem premoru se je konec lanskega leta z dolgoletnim prijateljem, odličnim glasbenikom Andrejem Hočevarjem, lotil zabavnega glasbenega projekta Karantenčice, v katerega je ujel duh časa. Na osnovi glasbenih parodij slovenskih uspešnic se je kasneje rodila še Koronavizija, ki je na humoren način povzela tegobe malega človeka v času epidemije.  

Prejšnji mesec je vodenje Kmetijske zadruge Celje spet prevzel Peter Vrisk. Direktor zadruge je bil že v letih 1991 do 2000, nato je deloval v vrhu slovenskega zadružništva, kjer je bil dva mandata predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, skoraj četrt stoletja je bil na čelu Zadružne zveze Slovenije, dvajset let je v državnem svetu zastopal kmete in zadruge. Nekaj let je bil tudi podpredsednik največjih kmečkih nevladnih organizacij v Bruslju Copa in Cogeca. Čeprav je ob njegovi vrnitvi v Celje marsikdo pomislil, da je na svoji poklicni poti naredil korak nazaj, to ne drži, pravi. Na svoje novo-staro delovno mesto je namreč sedel poln bogatih življenjskih in poklicnih izkušenj, ki mu bodo pomagale pri delu na lokalni ravni, seveda pa bo ostal glasen tudi takrat, ko bo treba iskati rešitve za kmetijstvo tudi na državni ravni.

Minuli teden so si župani Velenja, Šoštanja in Slovenj Gradca v spremstvu predstavnikov Darsa ogledali napredek na gradbišču tretje razvojne osi v Gaberkah. Od sredine oktobra lani, ko je Dars po več letih usklajevanj vendarle začel v Gaberkah graditi težko pričakovano hitro cesto, gradnja napreduje po zastavljenem časovnem načrtu. Trenutno opravljajo dela za gradnjo nadvoza čez hitro cesto in za pilotno steno ob deviaciji regionalne ceste. Za nadvoz je v zaključni fazi izvedba pilotov; za odseke Škale, Konovo in Jenina izbirajo med ponudniki.