Epidemija koronavirusa ter ukrepi, ki so v veljavi, nevšečnosti povzročajo tudi v Mozirskem gaju. Potem ko so morali spomladi izpustiti tradicionalno razstavo tulipanov in tudi del začetka sezone, so zdaj odpovedali tudi za avgust načrtovano tradicionalno poletno razstavo cvetja in eksotičnih živali.

Danes, nekaj čez osmo uro zjutraj, je v prometni nesreči, ki se je zgodila izven naselja Ločica pri Vranskem, umrla voznica avtomobila. V nesreči so bila udeležena tri vozila, tovorno in dve osebni.

V soboto dopoldan je v Vrhu nad Laškim 61-letni moški ob košnji trave doživel zelo travmatično izkušnjo, saj ga je pri delu napadel roj čebel iz bližnjega čebelnjaka. Za kosca, ki je tudi alergik, ko gre za pik čebele, se je ob hitrem posredovanju reševalcev Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Laško in ob pomoči laških gasilcev dramatični dogodek, srečno iztekel. Za nujno intervencijo je sicer tudi že bil pripravljen helikopter nujne medicinske pomoči Slovenske vojske (SV).

  Pomolsti kozo in spiti še toplo mleko, očistiti konjeva kopita ali pobožati petelina so doživetja, ki sedejo v srce vsakega otroka, ki življenje na kmetiji sicer opazuje le od daleč. Vse to lahko doživijo obiskovalci Ranča pri Geti v Hrastniku pri Dramljah. Druženje z živalmi in preprostost bivanja, ki ga omogoča spanje na seniku ali v pastirskem stanu, omrežita tudi odrasle. K družini Jakob tako pot najde od 200 do 300 obiskovalcev letno. Sploh tisti iz svetovnih velemest kar ne morejo verjeti, kakšno razkošje se skriva sredi vojniških gozdov.  

Policisti zbirajo informacije o prometni nesreči s pobegom, ki se je v nedeljo okoli 15-ih 30 zgodila izven naselja Lokovica, ob lokoviškem potoku.

Turistični društvi Laško in Celje sta vzpostavili zanimivo sodelovanje, saj sta v minulih dneh izmenjali obiska. Člani laškega turističnega društva so spoznavali Celje, člani celjskega pa pivovarsko mesto.

V okviru serije Celeia Antiqua je Pokrajinski muzej Celje nedavno izdal novo knjigo z naslovom Municipium Claudium Celeia, ki sta jo napisala dr. Maja Bausovac in dr. Jure Krajšek, arheologa v tem muzeju.

Ovinkasta cesta vodi med kozjanskimi griči do ekološke kmetije Planko & Kleh v Lekmarju pri Sv. Štefanu. Zadnje čase je tja mogoče priti le z ene strani, saj je drugo cesto že pred časom zasul plaz. A do nje kljub temu najdejo mnogi, ki kupujejo izdelke iz kozjega mleka s kmetije in želijo videti, »kje raste« njihova hrana. Maruška Planko in Skaš Kleh jima z veseljem razkažeta kmetijo in pripravita pokušino izdelkov, saj kot pravita, nimata česa skrivati. Ko smo obiskali kmetijo, je tja ravno prispel mlad par iz Nemčije. Kot prostovoljca bosta naslednje dni pomagala na kmetiji in za nekaj ur dela na dan dobila v zameno hrano in prenočišče. »Vufanje«, kot se imenuje gibanje, ki po svetu omogoča prostovoljstvo na ekoloških kmetijah, je dobrodošla pomoč tudi na kozjanski kmetiji, ki že z imenom spletne strani koza.si pove, s čim se ukvarja. A za začetek gosta nista dobila takoj v oskrbo koz, ampak zadolžitev, da obereta ringloje, iz katerih sta nato pomagala pripraviti marmelado.  

Celjski raketarji, ki so delovali v okviru Astronavtično raketnega kluba Celje, so v teh dneh s knjigo Želeli smo med zvezde dobili najlepši spomenik za svoje delo in dosežke. Zaradi teh je bilo o celjskih raketarjih slišati mnogo, mnogo dlje od dometa raket, ki so jih zasnovali. Tudi nekdanja mogočna jugoslovanska vojska jih je obravnavala z vso resnostjo in z njimi celo sodelovala. Posebno priznanje celjskim raketarjem sta namenila svetovna znana astronavta, ki sta jih počastila s svojim obiskom v Celju.

Če v teh dneh iščete možnosti, kam kljub letos omejenim možnostim pobegniti na dopust ali vsaj na krajši izlet, in vas pot zanese mimo glavnega mesta, vam toplo priporočam, da se ustavite v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. To ni zgolj najstarejša znanstveno-raziskovalna in izobraževalna ustanova v Sloveniji, ampak je mesto, kjer je doma pristna ljubezen do rastlin in narave. Ključna skrb vrtu predanih posameznikov je namreč namenjena ohranjanju domačih, slovenskih rastlinskih vrst. In če vas bo katera še posebej zamikala, si jo lahko omislite tudi na domačem vrtu.

»Prometni zastoj, ki je nastal v začetku julija, je bil delno tudi posledica neupoštevanja prometne signalizacije in cestnoprometnih predpisov (vožnja kljub rdeči luči), neupoštevanje prepovedi tranzitnega tovornega prometa), kar je bilo ugotovljeno tudi na sestanku v prostorih Krajevne skupnosti Zidani Most, na katerem so bili prisotni župana občin Laško in Radeče s sodelavci ter predstavniki Direkcije za infrastrukturo RS (DRSI), policije in izvajalca del.«

Po slabih novicah o odpuščanju ter o lanski 60-milijonski izgubi in negativnem poslovnem rezultatu tudi v letošnjem prvem polletju so iz Gorenja začele prihajati tudi dobre vesti. Družba je junija prvič v tem letu poslovala pozitivno, njena lastnica, kitajska korporacija Hisense, se je odločila, da bo v Velenju središče raziskav in razvoja za kuhalne aparate in pomivalne stroje za celotno skupino.

Na marsikaterem slovenskem vrtu ta čas cvetijo vrtnice, ponekod v skupinah na gredah, drugod kot plezalke, kot posamezni rožni grmi. Ljubezen do teh lepotic je pri ljudeh prisotna že skozi tisočletja in tudi v Sloveniji ni nič drugače.

  Širitev degustacijskih in proizvodnih prostorov, sodobna kletarska oprema in nova podoba stavbe so rezultati 1,8 milijona evrov vredne naložbe v Hiši vin Emino, s katero upravlja Kmetijska zadruga (KZ) Šmarje. Direktor zadruge je poudaril, da gre za dolgoročno naložbo, s katero so predelavo grozdja v vino zagotovili za naslednjih 20 do 30 let. Modernizacija kleti bo med drugim še naprej spodbujala vinarstvo in vinogradništvo v šmarsko-virštanjskem vinorodnem okolju.  

  »Kuot fugec si kuo gouba, kuo fpije f sjebe fsje, kar na vuhe povlejče!« Tako sta ustanovitelja skupine Šmarski argo pojasnila, kako se v mislih domačinov zasidrajo šmarski pregovori in anekdote, ki na družbenem omrežju Facebook iz dneva v dan privabljajo več ljudi. Značilna šmarska govorica je iz sence v ospredje stopila v obdobju epidemije koronavirusa. Cilj dveh prijateljev – povezati, razbremeniti in razvedriti Šmarčane v času krize, da vsaj za trenutek pozabijo na skrbi, in ob tem negovati svojo pristno jezikovno bogastvo – je vsekakor dosegel svoj namen. Skupina ima že več kot 3.500 članov, ki objavljajo, komentirajo in pridno delijo zapise.    

Celje je tudi letos bogato okrašeno s cvetjem. Mostove in krožišča krasijo cvetoče pelargonije, v starem mestnem jedru pa piramide z vodenkami.

Tako kot gospodarske družbe so tudi samostojni podjetniki na Celjskem lani izboljšali svoje poslovanje. Povečali so obseg prodaje, okrepili izvoz, zmanjšali izgubo ter odprli nekaj sto novih delovnih mest. Rast nekaterih ekonomskih kazalcev je bila v primerjavi s predlani celo malo višja kot pri gospodarskih družbah. Lanskih rezultatov letos ne bodo mogli ponoviti, saj so mnogim med njimi ukrepi za zajezitev epidemije koronavirusa otežili poslovanje in marsikoga spravili na kolena. Vprašanje je tudi, kako bo prihodnje leto.

Prepoved prireditev in zbiranja večjega števila ljudi, ki je eden od ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa, povzroča veliko poslovno škodo tudi družinskemu podjetju Petre z Vranskega. Družba se že tri desetletja ukvarja z izposojo in s prodajo prireditvenih šotorov in opreme ter skladiščnih hal. Pri tem je zelo uspešna, saj se že nekaj let uvršča v vrh hitro rastočih podjetij. Zaradi odpovedi prireditev imajo v podjetju veliko težav, tudi odpuščati morajo, vendar ostajajo optimisti. »Čaka nas veliko sprememb, a je zelo pomembno, da podjetje kljub vsem nevšečnostim ostaja nad vodo,« pravi direktorica Marija Petre.

Podatki, ki so jih na osnovi letnih poročil zbrali v celjski izpostavi republiške agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), razkrivajo, da so gospodarske družbe v celjski regiji tudi lani poslovale dobro, čeprav po nekaterih kazalcih še vedno zaostajajo za republiškim povprečjem. Glavne značilnosti bi lahko na kratko strnili takole: rast se je nekoliko umirila, čisti dobiček in čista izguba sta se v primerjavi z letom 2018 zmanjšala, a se je neto čisti dobiček povečal, povečala sta se tudi produktivnost in število zaposlenih in tudi povprečne plače so bile nekoliko višje. V primerjavi s celotno državo je bila rast prihodkov regijskega gospodarstva višja za odstotno točko, rast prihodkov, ustvarjenih z izvozom, je bila enaka, neto dodana vrednost na zaposlenega je bila nižja za 6.500 evrov, povprečne plače pa za 200 evrov.