Po ponovni vzpostavitvi celjske škofije leta 2006 ima Celje tretjega škofa. Po dr. Antonu Stresu (leta 2006) in dr. Stanislavu Lipovšku (leta 2010) je bil 30. maja letos v Gornjem Gradu posvečen dr. Maksimilijan Matjaž.
V začetku tedna se je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol srečal z veleposlanico Zvezne republike Nemčije v Sloveniji nj. eksc. Natalie Kauther. Pogovarjala sta se o izzivih, s katerimi se srečujejo premogovne regije. Dogovorila sta se za skupno izvedbo strokovne konference na temo prestrukturiranja premogovnih regij.
Združenje zgodovinskih mest Slovenije, katerega del so tudi Celje, Šentjur in Slovenske Konjice, z novim kulturnim abonmajem začenja projekt sodelovanja in povezovanja kulture in turizma. Kulturnim dogodkom dodaja tudi kulinarična, saj je gastronomija del identitete zgodovinskih mest Slovenije. Zato je nastal nov kulturno-turistični produkt Kulturno-gastronomski abonma.
Na Debelem rtiču se to poletje spet razlega razigran smeh otrok, ki poletne počitnice preživljajo v okviru dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh. Podjetje Tuš je v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije že 19. leto zapored omogočilo letovanje petsto otrokom iz vse Slovenije, ki sicer živijo v ne najbolj spodbudnem okolju. Prav tovrstna letovanja in sproščena mladostniška poletna srečanja lahko otroke pozitivno zaznamujejo za vse življenje, je prepričan specialni pedagog Marko Juhant. Letošnja morska doživetja so še toliko bolj pomembna, saj je tudi ali predvsem za otroki zelo težko leto.
Z zaključkom 2. faze prenove dvorišča Celjskega doma se je končala zunanja ureditev te pomembne historične stavbe. Dvorišče je z dvignjenim platojem, navezavo na Ulico XIV. divizije in dvigalom prilagojeno invalidom, ki zdaj brez težav vstopajo v Celjski dom.
Ministrstvo za okolje in prostor je začelo postopek za sanacijo vrtčevskih igrišč enot Luna Vrtca Anice Černejeve, Iskrica Vrtca Zarja in Center Vrtca Tončke Čečeve ter igrišča na Savinjskem nabrežju. Vrednost javnega naročila je 718 tisoč evrov, ponudbe pa zbirajo do ponedeljka, 2. avgusta.
Fontana piva Zeleno zlato, ki je še vedno edina fontana piva na svetu, širi svoj sloves tudi izven domačih meja. Pred epidemijo so jo množično obiskovali gostje iz sosednjih držav, celotne Evrope in tudi širše. Že drugo leto zapored pri pokušanju piva v Žalcu prednjačijo domači gostje. Kljub omejenim možnostim potovanja bodo žalsko pivo Kukec okušali tudi Američani.
Knjižnica Velenje bo do nadaljnjega zaprta. Razlog za nenadno zaprtje je izlitje fekalne vode iz sanitarij in drugih prostorov v zgornjem nadstropju objekta Nova. Ker je voda med drugim zalila tudi osrednji pult za izposojo knjig, si v času sanacije in zaprtja knjižnice knjig ne bo mogoče izposoditi. Je pa omogočeno vračilo knjig in sicer pri zunanjem zabojniku za oddajo knjig.
V zadnjem letu smo dobili kar nekaj anonimnih opozoril občanov iz različnih primestnih naselij in okoliških krajev, ki opozarjajo na slabšo prometno varnost zaradi previsokih živih mej. Te v različnih delih ulic onemogočajo dobro vidljivost, ki je za varnost ključnega pomena.
Muzej novejše zgodovine Celje je v teh dneh začel glavni del obnove stavbe v Razlagovi ulici v Celju, ki bo s steklenim fotografskim ateljejem po obnovitvenih delih predstavljala celovito muzejsko-kulturno središče pod krovnim imenom Fotohiša Pelikan. Ta velika pridobitev za celjsko kulturno infrastrukturo, ki jo je z nakupom stavbe omogočila Mestna občina Celje, temelji na bogati celjski fotografski dediščini mojstra Josipa Pelikana in njeni povezavi s sodobno fotografsko produkcijo. Obiskovalec se bo lahko sprehodil skozi zgodovino in dediščino fotografije od konca 19. stoletja do danes v povsem pristnem okolju, kar bo tudi posebnost v evropskem in svetovnem merilu.
Na Savinjskem nabrežju se na zelenici pred Osrednjo knjižnico Celje že nekaj časa bohoti napis I love Celje. Takšne skulpture sicer srečamo v mnogih mestih po Evropi in svetu. Za postavitev umetniškega projekta je letos podjetje Foto Time uspešno kandidiralo na razpisu za kulturne projekte, ki ga financira Mestna občina Celje.
Pred več kot 150 leti se je Konjičan Franz Lambrecht odločil v domačem kraju zgraditi ustanovo, namenjeno revnim, bolnim, slabotnim in tistim, ki niso imeli primernega domačega okolja. Njegova ideja se je uresničila leta 1871, ko je ustanova sprejela prvih 20 stanovalcev. Poimenovali so jo Lambrechtov dom. Do danes sta se z razvojem precej spremenili njegova zunanja podoba in organizacijska struktura. Lambrechtov dom je sicer še vedno najstarejši dom na Slovenskem, a kljub temu po kakovosti dela in načinu delovanja sodi v sam vrh tovrstnih ustanov.
V Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju bo do 22. avgusta na ogled panojska razstava o izjemnih dosežkih šentjurskega rojaka Dragotina Ferdinanda Ripšla. Slednji je bil duhovnik, narodni buditelj, kronist, pesnik, strokovni pisec in sadjar.
Biserka in Damjan Klajnšek sta skupaj že skoraj petdeset let, od tega sta štirideset let poročena. V začetku maja sta z malo zamude zaradi epidemije proslavila trideset let delovanja svojega podjetja Bimex. Družbo sta jima delala hči Sabina in vnuk Rok, a ne le kot družinska člana, ampak kot prav tako pomembna predstavnika podjetja. V Sloveniji ni veliko družinskih podjetij, kjer bi hkrati delale tri generacije, že takšne z dvema so vedno bolj redke, saj marsikje mladi ne želijo nadaljevati posla, ki so ga na noge postavili njihovi starši. Klajnškovim je to uspelo. Zato ker vse odločitve sprejemajo skupaj. Tudi na ta pogovor so prišli skupaj. Žal brez hčere Sabine, ki je bila takrat na dopustu.
Inšpektorat RS za okolje in prostor je ugotovil, da 400 kubičnih metrov nezakonito odloženega blata v Vodulah v občini Šentjur izvira iz čistilnih naprav na Ptuju in v Rogaški Slatini. Blato je tja odpeljala in nezakonito odložila družba Lasaz iz Dola pri Ljubljani. Inšpektorat je omenjenemu prevozniku izdal inšpekcijsko odločbo. Slednjo je izdal tudi podpisniku evidenčnega lista za prevzem blata, podjetju Cep iz Celja. Onesnaženje se je, kot je ugotovila inšpekcija, zgodilo s soglasjem lastnika zemljišča.
Danes okoli 09.20 ure, se je na avtocesti Celje-Maribor, izven naselja Ljubečna zgodila prometna nesreča, v kateri so bili udeleženi 51-letni voznik tovornega vozila, 40-letni voznik tovornega vozila s priklopnikom in 25-letni voznik tovornega vozila.
V dopoldanski prometni nesreči na štajerski avtocesti, izven naselja Ljubečna, je umrl 51- letni voznik tovornega vozila, so sporočili iz POlicijske uprave Celje. V nesreči, ki se je zgodila okoli 9.20 ure, so bili udeleženi 51-letni voznik tovornega vozila, 40-letni voznik tovornega vozila s priklopnikom in 25-letni voznik tovornega vozila.
Ker novopostavljeni minister za pravosodje Marjan Dikaučič ni želel podpisati odločbe, s katero bi odložili razrešitev dolgoletnega žalskega notarja, ki je izpolnil pogoje za upokojitev, in tako počakali na pravnomočnost odločbe o izbiri novega notarja, je celotna Spodnja Savinjska dolina ostala brez notariata. Zaposleni so začasno napoteni na zavod za zaposlovanje, enkrat tedensko v Žalcu deluje notar iz Celja, sicer pa so ljudje prisiljeni storitve iskati drugje.
Pred dobro uro je na avtocesti Celje - Maribor pred izvozom Dramlje prišlo do hujše prometne nesreče, v kateri so udeležena tri tovorna vozila. Po prvih podatkih je ene oseba na kraju umrla. Zaradi ogleda kraja prometne nesreče in odstranjevanja posledic prometne nesreče je avtocesta med priključkoma Celje vzhod in Dramlje proti Mariboru zaprta. Obvoz za osebna vozila je možen po regionalni cesti Celje-Vojnik-Slovenske Konjice ali Celje-Proseniško-Dramlje. NT, foto: arhiv NT
