Z novim letom bodo morali starši, ki imajo svoje otroke vpisane v Vrtec Laško, nekoliko globlje seči v žep. Trenutne cene veljajo od aprila lani. Podražitev, ki so jo na zadnji seji potrdili laški občinski svetniki, je posledica zvišanja plač v javnem sektorju ter višjih cen materialnih stroškov in stroškov živil za otroke.

Na spletni strani Novega tednika ažurno objavljamo prve novice iz savinjske statistične regije, ki jih nato za tiskano izdajo do četrtka razširimo in nadgradimo. Tokrat izpostavljamo pet najbolj branih letošnjih prispevkov. Glede na našo statistiko je bilo največ zanimanja za žalostno vest, da je umrl podjetnik Franci Pliberšek. Bralci so bili navdušeni nad uspehi mlade Žani Štamol Droljc, ki stopa po poti svoje mame, modne oblikovalke, ter nad dosežki voznice kamiona Nike Romšak, ki gre po stopinjah svojega očeta. Marsikoga je pritegnilo novinarsko poročanje, da je bila kamnina, vgrajena v kamnito zložbo ob kolesarski povezavi Šentjur–Šmarje pri Jelšah–Rogaška Slatina–Rogatec, neustrezna. Izjemnega odziva tako na naši spletni strani kot tudi na naših družbenih omrežjih je bil deležen prispevek o rušenju nekoč priljubljenega šentjurskega kluba B-52.  

Leto, ki se poslavlja, je bilo za občino Vojnik uspešno. V njem so pospešeno odpravljali posledice, ki so jih v letu 2023 pustile naravne ujme. Ob odpravljanju posledic neurij so uresničevali tudi številne druge projekte in naložbe. Pestro je bilo tudi v občini Dobrna, ki je bila eno veliko gradbišče. Leto je bilo za Občino Vojnik tudi v znamenju jubilejev. Obeležila je namreč 30-letnico ustanovitve. Župan Branko Petre meni, da je občina v teh tridesetih letih veliko dosegla. Samostojnost ji je prinesla predvsem napredek na infrastrukturi, ta se kaže tudi pri nekaterih večjih naložbah, poudarja. Največje pomanjkljivosti in težave pa se v vojniški občini kažejo na področju prometne varnosti. S ciljem po izboljšanju razmer so krajani Arclina in Vojnika v začetku leta ustanovili civilno iniciativo Tukaj smo Vojnik, ki opozarja na pereče prometne razmere in terja ureditev oziroma izboljšanje stanja.

Mlada zakonca Maja in Vlado Ravničan pravita, da nista nič posebnega. Živita v majhnem naselju v občini Zreče, imata redni službi, od nedavnega jima družbo v hiši dela tudi psička, ki sta jo posvojila iz zavetišča. A ko ju spoznaš pobliže, hitro ugotoviš, da nista »tipičen« mlad sodobni par. Močno cenita svoje prednike, tradicijo in preprostost, kar je v današnjem času prava redkost. Topel dom sta si tako ustvarila v več kot 350 let stari hiši, ki jo obnavljata z lastnimi rokami. V njej nimata radia ali televizije, temveč si prosti čas najraje popestrita z igranjem narodnozabavne glasbe, ki je obema zelo blizu. Svojo iznajdljivost, ustvarjalnost in ljubezen do glasbe združujeta tudi v ustvarjanje lesenih glasbil, katerih izdelava bo kmalu na ogled tudi v njunem majhnem muzeju glasbil.

Letošnje leto je med prebivalce konjiške, zreške in vitanjske občne vneslo tako skrbi in negotovost kot tudi zadovoljstvo in veselje. Zreški Unior, ki je glavni steber gospodarstva v tem okolju in se ponaša z več kot stoletno tradicijo, se sooča s krizo. Poslovodstvo jo rešuje tudi z odpuščanji. So pa Zrečani s ponosom sprejeli novico, da je njihova sokrajanka Beti Hohler postala sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu. Je prva Slovenka na tem položaju. Drugič je na ministrski stol sedla Konjičanka Ksenija Klampfer, ki bo vodila ministrstvo za digitalno preobrazbo. Med odmevnejše dogodke prav tako sodi obisk ameriškega astronavta Randya Bresnika v Centru Noordung v Vitanju.

»Moj poklic, ki mi ponuja razgibano delo in veliko izzivov, je moj način življenja. Domačim in prijateljem sem hvaležen, da so razumevajoči, ker v času trgatve približno dva meseca cele dneve preživljam v službi,« med drugim pravi Konjičan Sašo Topolšek, enolog v konjiškem podjetju Zlati grič. Pogosto je deležen pohval glede strokovnega in predanega dela, to se odraža tudi v dejstvu, da vina Zlatega griča že vrsto let prejemajo priznanja na različnih tekmovanjih. In ker so Slovenske Konjice mesto cvetja in vina, sta predlani z očetom Jožetom, zdaj že upokojenim enologom, prejela srebrni grb, enega najvišjih konjiških občinskih priznanj.

»Po dolgoletnih zapletih so pridobljena skoraj vsa potrebna soglasja in mnenja za izdajo gradbenih dovoljenj za severni krak tretje razvojne osi, od Šentruperta do Holmca,« je poudarila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek na sestanku z župani in s podžupani občin Velenje, Slovenj Gradec, Prevalje, Dravograd in Ravne na Koroškem.

Gasilce Poklicne gasilske enote Celje čaka danes prav posebno posredovanje! Božičku in pravljičnim junakom bodo namreč z gasilsko lestvijo pomagali priti do oddelkov celjske bolnišnice, kjer bo Božiček z darili razveselil otroke, ki bodo praznike preživeli v bolnišnici. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: PGE)

Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje so prejšnji teden zaključili z obsežno preiskavo kaznivih dejanj zlorabe prostitucije. V zaključnih aktivnostih so odvzeli prostost dvema tujima in dvema slovenskima državljanoma.

V tem prazničnem času je Radeče dosegla novica, da namerava OTP Banka v kratkem zapreti svojo edino poslovalnico v občini. To bo za kraj predstavljalo veliko izgubo, pravijo v tamkaljšnji občinski upravi, saj je poslovalnica desetletja prispevala k utripu v mestu in je bila kot taka sestavni del življenja občank in občanov. Bankomat OTP banke sicer ostaja v kraju.

»Pri odločanju smo potisnjeni v kot … / … odlok ni zrel za odločanje … / … tega si ne bi smeli dovoliti …« To je le nekaj izjav nekaterih celjskih svetnikov z zadnje letošnje seje, ki je bila ena burnejših. Izjave so se nanašale na sprejemanje odloka o načinu izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti v celjski občini. Občine ga morajo nujno sprejeti zaradi spremenjenega Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti, ki nekoliko drugače ureja delitev javne in tržne dejavnosti na področju pokopališč in pogrebov. Nekateri svetniki, ki se z odlokom niso strinjali ali so imeli pomisleke pri sprejemanju, v mestnem svetu sedijo že vrsto let. Torej vedo, da je bil zakon, ki je podlaga za odlok, sprejet že davnega leta 2016. V njem piše, da bi morale občine odlok (kot je bil na dnevnem redu pretekli teden v Celju) po tem zakonu sprejeti najkasneje v letu od uveljavitve zakona. Torej bi ga morala občina sprejeti že leta 2017 in ne šele leta 2024. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: ANDRAŽ PURG)

Skupina Unior je obeležila 20. obletnico delovanja povezanega podjetja Unior Vinkovci na Hrvaškem. Poslovodstvo napoveduje nadaljnja vlaganja v razvoj tovarne za krepitev njene konkurenčnosti na globalnem trgu.  

Muzeji hranijo številne zbirke, ki so le redko na ogled v celoti. Priložnost, da obiskovalci spoznajo obsežno in zanimivo zbirko, ki je sicer varno shranjena v depojih, ponuja občasna razstava Sporočilnost plakata, ki bo v Muzeju novejše zgodovine Celje (MNZC) na ogled do konca februarja. Plakati, ki so bili skozi zgodovino namenjeni obveščanju, oglaševanju in propagandi, so zanimiv dokument časa, saj odkrivajo zgodbo, kaj se je v času njihove uporabe dogajalo v mestu.    

V veselem decembru, ko praznično rajanje zajame vso državo, je v praznične luči ovita tudi Dobrna. V kraju, ki slovi predvsem po svoji najstarejši zdraviliški tradiciji pri nas, se lahko ob lepo okrašenem parku in okrašenem stopnišču do župnijske cerkve, kjer najdemo tudi velik adventni venec, pohvalijo tudi z najvišje osvetljeno sekvojo v državi, ki stoji pri vili Higiea. V paviljonu na ribniku v Lokovini so minuli konec tedna prav tako odprli tudi tradicionalne jaslice na vodi, okoli njih lahko obiskovalci tudi letos občudujejo 12 plavajočih venčkov.

Včeraj so v Celju odprli Pravljično deželo, ki letos praznuje že 25 let! »Novi mladi pravljični animatorji bodo v družbi vilinskega zbora na Glavnem trgu vsak dan oživili pravljične zgodbe, skrbeli za rajanje, vožnje s konjički in skupaj z otroki priklicali dobrega moža ter se poveselili na tradicionalnem otroškem silvestrovanju,« pravi idejni vodja in koordinatorica Pravljične dežele Vladimira Skale ter dodaja, da so v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje, pripravili nekaj večjih novosti. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: NIK JARH)

Tri varovana stanovanja in eno klasično stanovanje, ki bodo na voljo za najem po neprofitni najemnini, je Občina Bistrica ob Sotli minuli petek predala namenu. Z naložbo je ohranila pomemben del kulturne dediščine v lokalni skupnosti, saj je stavba zaščitena.  

Termoelektrarna Šoštanj (Teš) bo prihodnji dve leti in pol opravljala javno službo zagotavljanja toplotne energije za Šaleško dolino. Teš in Premogovnik Velenje se bosta tako izognila plačilni nesposobnosti. Novo dejavnost Teša bo država podprla s 324 milijoni evrov, prispevala bo tudi 79 milijonov evrov za odplačevanje posojila za gradnjo Teša 6. V Ljudski iniciativi Velenje (LIV) so se ostro odzvali. Menijo, da gre za prikrito reševanje poslovnega modela Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in za izogibanje odgovornosti za slabo upravljanje. Prav tako so zaskrbljeni, ker zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s termoelektrarno in premogovnikom po letu 2027. Po njihovih informacijah obstaja zanimanje zasebnih vlagateljev, da bi Teš postala kurilnica odpadkov ali delovala na plin, kar bi bil korak v smeri privatizacije energetike.

S sproščenostjo in z dobro voljo briše stereotipe, da so ravnatelji strogi in resni. Kot pravijo otroci in njihovi starši, se njegov značaj odraža v prijetnem vzdušju v šoli in vrtcu. »Učenci so me enkrat vprašali, kaj je moj sanjski poklic, in sem jim odgovoril, da ga že opravljam, saj me delo z otroki res veseli,« pravi Jože Školc, po izobrazbi zgodovinar, ki je pred dvema letoma prevzel vodenje Waldorfske šole in vrtca Savinja, ustanove, ki v ospredje postavlja celostni razvoj otroka. »Waldorfska pedagogika spodbuja učenje z izkušnjami, povezanost z naravo in družbo, razvijanje empatije in socialnih veščin ter vzgojo za svobodno mišljenje,« poudarja oče štiriletne deklice, ki prav tako obiskuje waldorfski vrtec.

Nastopil je čas, ko lahko otroci med sprehodom po praznično okrašenem Celju spet prestopijo vrata Pravljične dežele. Tam lahko rajajo, prisluhnejo zgodbam pravljičnih vil, se podajo na vožnjo s kočijo in morda srečajo celo Božička. »Največ šteje sporočilnost pravljične dežele, ki potuje skozi zgodbe prazničnih junakov. Menim, da je ta tradicija velika prednost. Tudi svetovna mesta spoštujejo svojo tradicijo, jo negujejo. Novosti je treba uvajati nežno,« pravi pobudnica tega prazničnega dogajanja Vladimira Skale. In še posebej poudarja, da je Pravljična dežela dostopna vsem otrokom brez razlike – vsak lahko vzame delček teh sanj.