Verjetno bi bilo Šmarje pri Jelšah danes bistveno drugačno, če ne bi v drugi polovici 19. stoletja svojo sled tam pustil Franc Skaza. Slednji je poleg premoženja po svojem očetu podedoval tudi slovensko narodno zavest in politične sposobnosti. Bil je vodilna moč med naprednimi Šmarčani, ki so skupaj kraj povzdignili v upravno središče Obsotelja in Kozjanskega. Na vlogo tega pomembnega moža od maja 2024 opozarja razstava v obnovljenih prostorih Skazove hiše. Razstavo je pripravila Mateja Žagar, bibliotekarka in skrbnica domoznanske zbirke Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Žagarjeva se je podpisala tudi pod knjigo o tem znamenitem rodoljubu, ki jo je pred dnevi izdala omenjena knjižnica.  

V 75. letu starosti je umrl zelo znan celjski podjetnik in športni delavec Roman Gracer.

Odvisniki so v Celju prisotni že vrsto let. Ponavadi jih povezujemo z odklonskim vedenjem in se jih na ulici izogibamo. Vendar ne smemo pozabiti, da so tudi oni ljudje. Marsikdo ima za seboj izjemno težko zgodbo, ki ga je pripeljala do tega, da je začel uživati drogo. To seveda ne sme biti izgovor za moteče ali nasilno vedenje do drugih občanov. A prepričanje, da so takšni vsi, je napačno. Med njimi so namreč tudi ljudje, ki si želijo boljšo prihodnost, a zaradi stigme do te ne morajo priti. In tako se vrtijo v začaranem krogu odvisnosti.

V občini Štore je prišlo do spremembe izvajalca lekarniških dejavnosti. Z začetkom novega leta to storitev prevzemajo Celjske lekarne. Zaradi nujnih vzdrževalnih del in pridobitve dovoljenj za poslovanje bo Lekarniška podružnica Štore sicer začela delovati po 13. januarju.  

Ko so celjski mestni svetniki tik pred novim letom potrdili nov odlok o načinu izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti, so na dopisni seji potrdili tudi nov cenik pogrebne in pokopališke dejavnosti. Čeprav v občini pravijo, da so nove cene v »spodnjem delu cenovnega povprečja primerjanih občin«, cena raztrosa pepela s pogrebno svečanostjo v Celju zdaj znaša 285,53 evra, medtem ko je na ljubljanskih Žalah cena enake storitve 213,27 evra. Storitev klasičnega pogreba (pokop v grobnico) stane po novem v Celju 190,76 evra in na Žalah 181,50 evra. Drži pa, da je slednja storitev v primerjavi z novimi celjskimi cenami krepko dražja v Velenju, Laškem ali Šentjurju. Nove cene v Celju veljajo od 1. januarja. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)

Občina Štore je v sodelovanju s tamkajšnjim društvom upokojencev poskrbela za prevoze za starejše. Projekt, ki je zaživel 6. januarja, so poimenovali Štorovčan. Prostovoljci bodo starejše peljali do štorske zdravstvene postaje, lekarne, do zdravstvenih ustanov v občinah Celje in Šentjur ter enkrat mesečno do trgovine Mercator Lipa Štore. V občinski upravi menijo, da bo zagotavljanje lažjega dostopa do storitev prispevalo k ohranjanju kakovosti življenja občanov in k temu, da bodo starejši lahko čim dlje ostali v svojem domačem okolju.  

Zaradi poslovanja z izgubo in zaradi velikega finančnega dolga je poslovodstvo družbe Unior s 1.450 zaposlenimi lani jeseni začelo uvajati optimizacijske in varčevalne ukrepe. Nekaj zaposlenih je že ostalo brez dela, o dokončnem številu odpuščanj vodstvo še ne želi govoriti. Razmere v podjetju pozorno spremljajo tudi sindikati. Po besedah predsednika Sindikata kovinske in elektro industrije (SKEI) Slovenije v Uniorju Mirka Hircija so poslovodstvo podjetja že pred leti opozarjali na potrebe po preoblikovanju družbe. A so pobude takrat ostale preslišane.

Policisti Postaje prometne policije Celje so med včerajšnjim nadzorom hitrosti v Celju na relaciji Levec – Čopova ulica, nekaj pred 15. uro,  obravnavali voznika osebnega vozila, ki je pri omejitvi hitrosti 50 km/h vozil s hitrostjo 109 km/h. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je voznik vozil tudi pod vplivom alkohola.

Jubilejni 10. Božični Vojnik je zaprl svoja vrata. Organizatorji so nad njegovo izvedbo navdušeni. Dogodek je med 14. decembrom in 5. januarjem privabil več kot 35 tisoč obiskovalcev. Božični Vojnik je obeležil pomembno prelomnico, saj njegovi organizatorji že desetletje združujejo tradicijo, praznično vzdušje in kulturno ustvarjalnost v enem izmed najbolj priljubljenih prazničnih dogodkov v slovenskem prostoru.

Občini Laško naravne ujme žal ne prizanašajo. Tako je bilo lansko leto v veliki meri posvečeno odpravljanju posledic neurij in poplav. S podobnimi izzivi so se soočali tudi v Radečah, kjer so v letu 2024 doživeli hudo uro. Obe občini sta hkrati obeležili pomembne dogodke in prelomnice, ki bodo pustili trajen pečat. Z uresničevanjem številnih naložb so skrbeli za kakovostnejše, varnejše in bolj zdravo življenje občank in občanov ter za razvoj športne infrastrukture in rekreacije. Obeleževali so obletnice in podirali rekorde ter se borili z mlini na veter – Laščani glede izgradnje kolesarske poti, Radečani zaradi zaprtja bančne poslovalnice.

Minulo leto je bilo za občine Spodnje Savinjske doline nekoliko mirnejše kot leto prej. Še vedno so bila v ospredju obnovitvena dela po ujmi avgusta 2023, prav tako je direkcija za vode začela tudi s petletno obnovo vodotokov. Vzporedno s tem so občine nadaljevale z delom na prej načrtovanih projektih. V zahodnem delu Žalca so tako v začetku minulega leta svojemu namenu uradno predali 9-oddelčni vrtec, jeseni je prve kolesarje sprejela nova kolesarska povezava med Celjem in Žalcem, na mednarodni dan starejših so nove prostore v prizidku k polzelskemu domu upokojencev dobili tudi tamkajšnji stanovalci. Nekateri večji projekti se bodo medtem nadaljevali tudi v tem letu, ko se bodo športni navdušenci med drugim razveselili novih rekreacijskih površin v Rakovljah. V Spodnji Savinjski dolini pa ob tem načrtujejo tudi podjetniški inkubator.

Minulo leto, ko smo se spominjali 50 let od potresa, ki je močno spremenil Obsotelje in Kozjansko, je k sreči minilo brez hujših naravnih nesreč. Občinam so uspeli precejšnji preboji na področju naložb v turistično infrastrukturo – od odprtja najvišje stavbe v državi do prenovljenega dela gradu Podčetrtek. Z odprtjem kolesarske povezave Celje–Štore–Šentjur so bili narejeni pomembni koraki za trajnostno mobilnost. Leto 2024 si bomo zapomnili tudi po gorečih kresovih, nasprotovanju suhim zadrževalnikom, prometnih zastojih skozi mestna središča in višjih postavkah na položnicah za komunalne storitve.  

V naši regiji se je na področju kulture ogromno dogajalo, izvedeni so bili številni kakovostni projekti in prireditve. Pomembne jubileje je obeležilo tudi nekaj društev in ustanov. V knežjem mestu je sicer letos duhove buril razpis za kulturo, ki je na cedilu pustil nekatere organizacije in posameznike, ki so s svojim ustvarjanjem pomembno doprinesli k razvoju mestne kulture. V Celju imamo zares bogato kulturno bero in nešteto ustvarjalnih ter pridnih ljudi, ki skrbijo, da naš kraj živi. Občini z izjemo tega sicer ne moremo očitati, da za kulturo ne naredi dovolj, saj jo namreč dosledno podpira. A naj v novem letu vendarle ne naredi iste napake, kot jo je z omenjenim razpisom.

V prazničnih dneh so policisti na Celjskem obravnavali več požarov. Zagorelo je v Loki pri Žusmu, Kozjem, v Podvinu in v Ravnah pri Šoštanju.

V sredo so bili policisti obveščeni, da se je na območju Griž pri uporabi pirotehničnih izdelkov hudo poškodoval mladoletni fant. Mladoletnik je med obiskom pri prijateljih našel signalne rakete in jih več razrezal ter iz njih odstranil smodnik. S smodnikom je nato napolnil manjšo plastično embalažo. Ko je na balkonu prižigal smodnik v plastični embalaži je prišlo do silovite eksplozije, ki je mladoletniku hudo poškodovala roko.

Tudi lansko leto so na področju kronike zaznamovala poročila o nasilju, prevarah in krajah ter požigih. Čeprav se včasih zdi, da ne gre nikoli na bolje, je še posebej konec leta čas, da se ozremo in s pregledom leta ugotovimo, da ni vse tako črno, kot je mogoče videti na prvi pogled. V naših krajih je tako na primer nekoliko bolj varen cestni promet, kot je bil leto prej, upada tudi število ropov. A to še vseeno ne pomeni, da lahko zaspimo na lovorikah.

V porodnišnici Splošne bolnišnice Celje se je kot prvi v letu 2025 ob 4.52 rodil deček Noel, težak 3530 gramov in dolg 53 centimetrov.

Iz njune hiše v celjskem Podgorju se vsak dan sliši petje. Vedno sta nasmejana in pozitivna, slaba volja v njunem življenju ne obstaja. Pred dvema letoma sta zapela pesem Žena naj bo doma, se doma posnela, posnetek objavila na Facebooku, nakar je postal izredno priljubljen. Ogledalo si ga je več kot 300 tisoč ljudi v Sloveniji in tujini. Marjana in Frenk Gregl. »Zaljubljena sva v petje,« pravita. In drug v drugega že od rane mladosti. Ne le da sta energična in dejavna upokojenca, ki s petjem in svojo energijo razveseljujeta druge, ampak sta dokaz, da je ljubezen tudi na jesen življenja enako močna kot prve dni. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

  Če si želite najdaljšo noč v letu preživeti na prostem, vam ponujamo nekaj namigov, kje vse na Celjskem lahko silvestrujete.