Novi rekordi v hitrostnem plezanju: Celjanka prehitela Janjo Garnbret
Nov državni rekord, hitrostno evropsko srebro kot prva slovenska medalja v mednarodnem hitrostnem plezanju, evropska mladinska podprvakinja v balvanskem plezanju.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Hitrostno plezanje tako pri nas kot drugod po svetu postaja vse bolj priljubljeno. Stella Novak (ŠPO PD Celje Matica) je z novim državnim rekordom za eno stotinko sekunde izboljšala slovenski rekord Janje Garnbret izpred petih let.
Zoja Leskovar je med starejšimi deklicami na evropskem mladinskem prvenstvu v Zakopanah na Poljskem 13. junija osvojila drugo mesto, kar je prva slovenska medalja v hitrostnem plezanju na mednarodni tekmi najvišjega kova. Slovenci smo dan pozneje dobili tudi evropsko mladinsko podprvakinjo v balvanskem plezanju, Lino Funo.
Celjski rekorderji
V začetku junija je v Slovenski Bistrici potekalo državno prvenstvo, tekmovanje je zaznamovalo kar pet novih rekordov, pod katerimi se podpisujejo Celjani iz ŠPO PD Celje Matica. Stella Novak je postavila nov članski rekord, ki je bil pred tem pet let v lasti Janje Garnbret, in dosegla čas 7,80 sekunde. Državni rekord je izboljšala za eno stotinko sekunde.
Pri članih pa je svoj rekord ponovno osvojil 19-letni Celjan Anej Koštomaj (ŠPO PD Celje Matica) s časom 5,73 sekunde, ki si je ponovno priboril državni rekord.
»Veselim se naslednjih tekem, čeprav se zavedam, da nas čaka ogromno dela in treningov. Vem, da še nisem pokazal vsega,« je še dodal.
Najhitrejši tudi celjski kadeti
Matic Kozmus, selektor in trener slovenske reprezentance v hitrostnem plezanju,je izpostavil tudi Marka Šalamona (ŠPO PD Celje Matica), ki je med kadeti prvi preplezal smer pod šestimi sekundami in Nika Sevnika, ki je letos zmagal vsa državna prvenstva pri članih. Svetovni rekord v hitrostnem plezanju sicer znaša 4,54 sekunde za moške in 6,03 sekunde za ženske.
16-letna Stella Novak iz Trbovelj je kot nova nosilka državnega rekorda seveda zelo zadovoljna.
»Že pred tekmo sem vedela, da sem sposobna hitrih časov, vsekakor pa si nisem mislila, da mi bo uspelo premagati čas Janje Garnbret. Treningi so bili zelo načrtovani, rekord pa se mi zdi potrditev mojega dela in velika motivacija za naprej.«
Prva slovenska medalja v hitrostnem plezanju
Zoja Leskovar (AK Impol Slovenska Bistrica) je med starejšimi deklicami (do 17 let) 13. junija postala evropska mladinska podprvakinja v hitrostnem plezanju: »Vesela in ponosna sem na drugo mesto. Rezultat je nagrada za moje trdo delo.«
Kozmus je dodal: »Zoja je osvojila svojo prvo medaljo, ki je tudi prva slovenska medalja na prvenstvu. Z njenim rezultatom in ostalimi uvrstitvami sem izjemno zadovoljen. Slovensko hitrostno plezanje gre v pravo smer.«
Zoja je srebrno medaljo osvojila s časom 8,156 sekunde. Prvo mesto je osvojila Lara Haselwanter iz Avstrije s časom 7,245 sekunde, tretje mesto pa je pripadlo Ukrajinki Yevheniiji Kolesnyk s časom 8,246 sekunde.
Odličja iz preteklosti
V hitrostnem plezanju sta v preteklosti odličji že osvojila slovenska plezalca, Jernej Kruder, bron leta 2008, in Sara Čopar, srebro leta 2021, oba na tekmi mladinskega evropskega pokala.
Tekmovanja se je udeležilo sedem tekmovalcev, v sobotne kvalifikacije pa se jih je uvrstilo kar pet. Žal je tekmo prekinil dež, zato se je tekmovanje zaključilo z rezultati osmine finala. Evropska članska serija v hitrostnem plezanju je potekala dan kasneje. Najbolje uvrščena je bila Stella Novak, ki je tekmovanje zaključila na 17. mestu.
Razvoj hitrostnega plezanja
Kozmus poudarja, da se je hitrostno plezanje pri nas začelo intenzivneje razvijati šele konec leta 2023. Ob tem izpostavlja dobro sodelovanje med trenerji, ki si med seboj izmenjujejo znanje in izkušnje z jasnim skupnim ciljem – razvojem tega športa. Velik poudarek so čez zimo in pomlad namenili tudi suhim pripravam, treningom moči ter vajam za posamezne mišične skupine, kar se že odraža v boljših rezultatih.
Razvoj, ki se je zgodil med letom 2023 in danes, je izjemen, zato z navdušenjem zre v prihodnost in vse, kar mlade plezalce še čaka. »Hitrostno plezanje je razumljivo, dinamično in napeto,« je dodal ter povabil k spremljanju in podpori mladih talentov.
Olimpijski šport
Športno plezanje se je na olimpijskih igrah Tokio 2021 predstavilo kot olimpijska kombinacija težavnostnega, balvanskega in hitrostnega plezanja, v Parizu 2024 pa je bilo hitrostno plezanje že samostojna disciplina. Pri tej najmlajši tekmovalni disciplini športnega plezanja odločajo stotinke sekunde, eksplozivnost in popolnoma usklajeni gibi.
Dva tekmovalca se podata v enako standardizirano smer. Dejanskega plezanja je zelo malo, gre skoraj za navpični tek. Gibanje je dinamično in motorično zahtevno, predvsem pa mora biti izjemno povezano. Smer je standardizirana in je ne postavljajo postavljavci, kot pri balvanih ali težavnosti. Stena je visoka 15 metrov, ima pet odstotni naklon in dve liniji (leva in desna oziroma A in B) z 20 oprimki za roke in 11 za noge.
Plezalce pri plezanju varuje samovarovalo, pri štartu pa je izjemno pomembna natančnost, da tekmovalec ne naredi prehitrega ali prepočasnega štarta. V kvalifikacijah vsak tekmovalec opravi dva poskusa, šteje pa boljši čas. Najboljših 16 se uvrsti v izločilne boje, zmaga pa tisti, ki vrh osvoji najhitreje.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
