Arhiv NTRC

»V prvi peterki je vselej igral zato, ker je bil popolno lepilo, ki je znalo držati skupaj 'egomanijake',« je dejal Dino Rađa. Imel je podobno vlogo kot Srečko Katanec pri Ivici Osimu. Oba slovenska asa povezuje zanju usoden razpad nekdanje države, kajti obetal se jima je še niz uspehov. Toda Jure Zdovc tega ni obžaloval. Slovensko osamosvojitev je dočakal v Rimu, nakar je evropsko prvenstvo zaradi znanih dogodkov zapustil nekaj ur pred polfinalno tekmo, kar je odlično prikazano v filmu Pot domov. »Lahko bi počakal še dva dneva,« je Juretu med drugim, ko sta se pred nekaj leti družila pred kamero, rekel Žarko Paspalj, s katerim sta bila reprezentančna soigralca med letoma 1982 in 1991. »Bil je naš najboljši organizator igre,« je poudaril Toni Kukoč. Jure Zdovc je 30. junija postal častni občan Slovenskih Konjic.

Zlati konjiški grb ste prejeli leta 2007, pred kratkim je sledilo najvišje priznanje mesta, v katerem ste preživeli otroštvo in skoraj vsa najstniška leta. Čestitamo. Kaj ste izpostavili v svojem govoru?

Hvala. Bil je krasen večer, zame ob vrnitvi v domači kraj nabit s čustvi. Dolgo sem pripravljal govor. Športniki nismo odlični v nastopih med slavnostnimi prireditvami. Drugače se seveda počutim, ko govorim o košarki. Zdi se mi, da mi je dobro uspelo. Izpostavil sem lepe čase konjiške košarke, ki je bila v mojem času med vodilnimi v Sloveniji. Pred nami so bili predvsem le Olimpija, Slovan in Celje. Govoril sem tudi o očetu, ki je umrl, ko sem bil star 15 let. Napisal je nekaj lepih pesmi o Slovenskih Konjicah. Lepo je bilo. Zaradi svojega ritma življenja se redko vračam v domači kraj, kjer še imam mamo Stanko in sestro Andrejo.

Kaj pa vaša ožja družina v Ljubljani?

Z ženo Ireno imava tri otroke, 32-letno Aljano, 28-letno Vitorijo in 16-letnega Jona. Vsi trije so v Londonu. Vsi so se vključili v mednarodne srednje šole v tretjih letnikih. Z ženo sva ostala sama … A se kljub temu veliko druživa z otroki, še zlasti med prazniki.

Zelo me zmoti, najbrž tudi mnoge druge, ko preberem: »Košarko je začel igrati pri ljubljanski Olimpiji.« Kaj pa vas?

Za člansko ekipo Cometa sem prvič zaigral, ko sem bil star 15 let. Moji soigralci so bili vrhunski ...

Preberite več v Novem tedniku