Zapuščene živali za lokalno skupnost veliko breme
»Leto končujemo z grenkobo. Več kot 160 sterilizacij in kastracij, da ne govorimo o dolgotrajnih zdravljenjih, zahtevnih operacijah, vsakodnevnem hranjenju ogromnega števila mačk ... je krilo naše društvo z roko v roki z donatorji, brez katerih bi že zdavnaj obupali. Občina Vojnik nima pogodbe z nobenim zavetiščem, kar je nedopustno, saj je mačja problematika v kraju izredno pereča. In tako se občani po pomoč obračajo na nas,« v poročilu o delu v letu 2024 navajajo v Društvu za lepše mačje življenje Vojnik. Pereče problematike glede zapuščenih mačk se zavedajo tudi v Občini Vojnik, kjer imajo trenutno objavljen že tretji poziv za podelitev koncesije za oskrbo in namestitev zapuščenih živali, saj se doslej na razpis ni prijavilo nobeno od zavetišč. Župan upa, da bodo imeli tokrat več sreče.
Občina Vojnik je imela vrsto let sklenjeno pogodbo z zavetiščem Zonzani v Dramljah, a jo je slednje v lanskem letu prekinilo. »Od tedaj poskušamo najti novega izvajalca, a se nihče ne prijavi na naš razpis,« pravi župan Branko Petre, ki opaža, da se s podobnimi težavami soočajo tudi sosednje občine.
Zavetišča polno zasedena
Če se v zadnjih letih tudi zaradi obveznega čipiranja zmanjšuje število zapuščenih psov, so še vedno velik problem zapuščene mačke, predvsem mladiči. Zakon o zaščiti živali določa, da so za zapuščene živali oziroma za zagotovitev zavetišč zanje odgovorne občine. Slednje lahko to storijo s podpisom koncesijske pogodbe z enim od slovenskih zavetišč. A težava je, da je zavetišč za zapuščene živali v Sloveniji premalo. Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin jih je v vsej državi trenutno registriranih le 16. Po veljavnem zakonu o zaščiti živali je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Vendar dobra četrtina slovenskih občin po podatkih uprave še vedno nima sklenjene pogodbe za oskrbo zapuščenih živali z nobenim zavetiščem.
V Zonzaniju novih občin ne sprejemajo, saj so njihove zmogljivosti že polno zasedene. Po zakonu o zaščiti živali zavetišča ne smejo usmrtiti zdravih zapuščenih živali, ki jim v 30 dneh od sprejema ne najdejo skrbnika, pri čemer morajo večino stroškov njihove oskrbe kriti imetniki zavetišč in občine. Občine trenutno krijejo stroške oskrbe zapuščene živali prvih 30 dni po sprejemu v zavetišče, od 31. do 120. dne je oskrba na plečih imetnika zavetišča, po 120. dnevu pa žival postane breme državnega proračuna.
Kako težave rešujejo v Vojniku?
Da se ljudje do omenjene problematike vedemo neodgovorno in da nevestni lastniki živali svojo odgovornost prelagajo na druge, opozarja župan Branko Petre. Tako tudi v vojniški občini ni malo primerov, ko lastniki mladičke odvržejo kar ob cesti. »Da bi preprečili oziroma omejili neželeno razmnoževanje, smo v občini občanom omogočili pomoč pri kastraciji in sterilizaciji mačk. V sodelovanju z veterinarskimi postajami v Celju in Slovenskih Konjicah lastnikom storitev omogočamo brezplačno. Opažam, da se na občino vsak teden glede tega obrne nekaj občanov,« pojasnjuje župan.
V občini je dejavno tudi Društvo za lepše mačje življenje (Dzlmz) Vojnik. »Slednje se trudi, a je finančno omejeno. Zbira donatorska sredstva, občina mu nekaj malega sredstev dodeli na razpisu, a to je glede na potrebe daleč premalo za rešitev vseh težav,« pravi Petre. Društvo je v lanskem letu iz naslova občinskih razpisov prejelo dobrih 670 evrov, medtem ko je za vse veterinarske stroške in hrano za živali plačalo več kot 25 tisoč evrov, pojasnjuje Suzana Suholežnik iz Dzlmz Vojnik.
Prispevka za pse ne bo
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano želi problematiko glede zapuščenih živali urediti z novelo zakona o zaščiti živali, ki jo pripravlja. »Zavedamo se, da trenutno financiranje zavetišč ni vzdržno. Zato v javni obravnavi pričakujemo predloge javnosti glede vzdržnega financiranja oskrbe zapuščenih živali, saj je to odgovornost občin in zavetišč, ki so lokalna zadeva javnega pomena,« poudarjajo na ministrstvu.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
