Slovenski narod iz leta v leto potrebuje več antidepresivov
Zdravje
Tipografija

Strmo naraščanje predpisovanja antidepresivov je odraz duševnih stisk, ki jih čuti vse več Slovencev in Slovenk. A čeprav so lahko marsikdaj nujno potrebna prva pomoč, ki človeku pomaga preživeti, tablete same po sebi ne jamčijo notranjega miru – tega lahko prinese le korenita sprememba na vseh ravneh, tudi na sistemski. Kajti duševna stiska je zgolj normalen odziv možganov na nenormalne okoliščine.

Vsega 15 ur po tem, ko je na svet spravila hčerkico, ki jo ima najraje na svetu, se je Nini Klinar, nekdanji ženi olimpijskega deskarja Tima Kevina Ravnjaka in vplivnici na Instagramu, začel sesuvati svet. Sedela je na robu postelje, gledala dojenčico, ki je mirno spala, in čutila, kako se ji stene sobe nevarno približujejo in ji grozijo, da jo bodo zdrobile. Znašla se je v mori, imenovani poporodna depresija. Ni trajalo dolgo, da je pristala v psihiatrični bolnišnici v Begunjah, kjer so ji predpisali terapijo z antidepresivi. »Po kakšnem mesecu dni so začeli delovati,« je Nina Klinar kasneje zapisala na Instagramu. Vmes je bilo hudo, vrstili so se napadi panike in nenadzorovanega joka, toda mlada mamica je vztrajala, kajti trdno je verjela, da bodo prišli boljši dnevi. In so res, poškodovani možgani so se začeli obnavljati, z njimi pa volja do življenja. »Seveda razumem, da samo s tabletami ne prideš do cilja, sem pa lažje živela. Veliko lažje. In tako je še danes.« (VASJA JAGER, foto: Pexels)

Celoten prispevek preberite v tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšel 4. 4. 2023.

 

 
 

Sledite nam