Kam z odpadnim jedilnim oljem?
Po domovih v teh dneh diši po krofih. Samo v pustnem času jih pojemo več milijonov, ob tem pa pripravljamo še druge ocvrte dobrote, kot so miške, flancati ... Pri tem nastane ogromno odpadnega jedilnega olja, ki je nevaren odpadek, če konča v odtoku, straniščni školjki ali na domačem kompostu. Le en liter odpadnega jedilnega olja, zlit v odtok ali naravo, lahko namreč onesnaži tudi milijon litrov pitne vode, opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), kjer so pripravili nasvete, kako pravilno ravnati z oljem, ki nam ostane po cvrtju, da bomo s tem naredili najmanj škode okolju.
Zlivanje olja od peke krofov ali cvrtja piščanca v odtok lahko povzroči resne težave in škodo okolju, odtočnim cevem in čistilnim napravam. »Olje, nabrano na površini vode, onemogoča prehod kisika in s tem življenje vodnega živalstva in rastlinstva. Nalaga se na stenah kanalizacijskih cevi in s tem otežuje prehod drugih odplak, čiščenje cevi pa je zelo zahtevno, saj so pogosto zakopane globoko pod zemljo. Če konča v greznici ali mali komunalni čistilni napravi, se izloči na površino in onemogoči vnos zraka do odplak, kar povzroči slabo delovanje ali celo prekinitev delovanja greznice ali male komunalne čistilne naprave. Moti tudi proces naravne razgradnje,« pojasnjujejo v ZPS. Če odpadno jedilno olje odvržemo med biološke odpadke, na kompost ali drugam v naravo, onemogočimo naraven razkroj in delovanje mikroorganizmov. Sčasoma se spere do podtalnice, ki je v Sloveniji glavni vir pitne vode. Ko je podtalnica onesnažena, lahko traja več sto let, da se njena kakovost obnovi ali izboljša, dodajajo.
Namesto v odtok – v zbiralnik ali zbirni center
Zakonodaja (Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi)nam nalaga, da odpadno jedilno olje pravilno zavržemo. Prepovedano ga je mešati z drugimi odpadki in ga zlivati v kanalizacijo ali greznice. Vsi organizirani obrati prehrane so dolžni zbirati in oddajati odpadno jedilno olje pooblaščenim družbam.
Kako pa olje po uporabi pravilno zavržemo v gospodinjstvu? Ohlajenega precedimo v plastično ali stekleno posodo oziroma namensko posodo za zbiranje. Posodo dobro zapremo in jo do odvoza na zbirno mesto hranimo na temnem in hladnem mestu, pojasnjujejo v ZPS. Odpadno jedilno olje lahko oddamo v ulične zbiralnike.To so namenske zbiralne posode, postavljene na ekoloških otokih ali samostojno na pogosto obiskanih mestih, v katere lahko prelijemo odpadno jedilno olje, v nekatere pa lahko odvržemo dobro zaprto plastenko z oljem. Odpadno olje lahko oddamo tudi med akcijami zbiranja nevarnih odpadkov na terenu, ki jih komunalna podjetja organizirajo enkrat do dvakrat na leto, večinoma spomladi in jeseni. Tretja možnost pa je oddajanje odpadnega olja v zbirnih centrih.
Katere vrste maščobe sodijo v zbiralnik?
V zbiralnik vsekakor ne spadajo ostanki hrane, torej je treba maščobo pred zbiranjem precediti, poudarjajo v ZPS. Prav tako vanje ne sodi mešanica olja in kisa, ki nam na primer ostane pri pripravi solate, kot tudi ne z detergentom ali vodo pomešano olje. V zbiralnike lahko oddamo mešanico odpadnega jedilnega olja in živalske maščobe (na primer maslo, mast), vendar to ni priporočljivo v zimskem času, opozarjajo v zvezi potrošnikov, saj se živalska maščoba strdi pri nižjih temperaturah kot jedilno olje in lahko zamaši zbiralnik ter onemogoči črpanje. Čiste živalske maščobe ni mogoče preliti v zbiralnik, lahko pa jo oddamo v plastenki v zbirnem centru. K odpadnemu jedilnemu olju tudi ne smemo primešati motornih olj, saj ta niso primerna za izdelavo biodizla. »Le en liter odpadnega motornega olja v stolitrski posodi lahko uniči vso surovino. V takem primeru gre lahko mešanica le v sežig, s čimer izgubi svojo vrednost kot surovina. Najbolje je, da posodo, v kateri smo shranjevali olje, uporabimo večkrat in je vmes ne spiramo. Če želimo zavreči plastenko, v kateri je bilo shranjeno olje, jo je treba popolnoma izprazniti in odložiti v namenski zabojnik za odpadno mešano embalažo. Pred tem je ni treba spirati, le pazimo, da iz nje ne kaplja,« pojasnjujejo v ZPS.
Predelava v biodizel in dišeče sveče
Odpadno jedilno olje je odlična surovina. Komunalna podjetja ga prodajo posredniku, ki ga odpelje v predelavo. Med epidemijo ga je bilo manj zaradi zaprtja gostinskih lokalov, ki so največji proizvajalec odpadnega jedilnega olja, zato je postalo še bolj zaželena surovina. Na trgu dosega ceno tudi do 400 evrov na tono, navajajo v ZPS.
»Zaradi visoke cene in dobrih možnosti za predelavo odpadnega jedilnega olja ne sežigamo, temveč ga večino izvozimo v druge države članice EU, največ v Avstrijo in Nemčijo, kjer ga v rafinerijah predelajo v biodizel in glicerin, ki se uporablja v farmaciji. Iz enega litra odpadnega olja nastane 0,9 litra biodizla,« pojasnjuje Anja Bolha iz ZPS. Ob tem dodaja, da v Sloveniji trenutno ni predelovalca, ki bi bil zmožen predelati večje količine omenjene surovine v biodizel, se pa nekaj odpadnega jedilnega olja predela v dišeče sveče.
Vsako leto več odpadnega olja
Po podatkih Statističnega urada RS so zbiralci v letu 2019 zbrali 255 ton odpadnega jedilnega olja in masti iz gospodinjstev, v letu 2020 pa že 302 tone. »Večjo količino zbranega olja lahko pripišemo mnogim akcijam ozaveščanja in namestitvam novih uličnih zbiralnikov,« menijo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Tudi komunalna podjetja opažajo večje količine zbranega olja po namestitvi zbiralnikov. Še vedno pa veliko olja konča tam, kjer ne bi smelo.
V zvezi potrošnikov so decembra 2021 izvedli spletno anketo, ki je pokazala, da večina vprašanih (65 odstotkov) že zbira olje in ga odnaša na za to primerno zbirno mesto, še vedno pa ga približno petina vprašanih (21 odstotkov) zliva v odtok, slaba desetina (8 odstotkov) pa kar na kompost oziroma v naravo. Med mešane odpadke ga odvrže šest odstotkov vprašanih. Po lastni oceni anketiranci v povprečju zavržejo okrog osem litrov odpadnega jedilnega olja na leto, med njimi so tudi takšni, ki dosežejo količino 200 litrov, navajajo v ZPS.
Anketa je pokazala tudi, da na območjih, kjer so nameščeni ulični zbiralniki, manj ljudi na napačen način odvrže odpadno jedilno olje, to je na kompost, v naravo, smeti ali v odtok. »Namenski ulični zbiralniki torej pripomorejo k pravilnemu ločevanju in zbiranju odpadnega jedilnega olja, saj potrošniku skrajšajo pot do zbirnega mesta in zahtevajo manj logistike pri zbiranju in shranjevanju. K pravilnemu zbiranju pripomorejo tudi akcije ozaveščanja in razdeljevanje namenskih posod za zbiranje odpadnega jedilnega olja doma,« še ugotavljajo v ZPS.
Kje na Celjskem so ulični zbiralniki?
Komunala Laško je konec leta 2018 začela pilotni projekt ločenega zbiranja odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstev. V ta namen so na dveh mestih v Laškem (Rimski cesti in Badovinčevi ulici) in na eni v Rimskih Toplicah (Aškerčeva cesta) postavili 200-litrske zbiralne posode. Vsem prebivalcem, ki živijo v neposredni bližini vseh treh zbirnih mest, pa so razdelili 2,2 litrske zbirne posodice.
Posebne posode za zbiranje odpadnega jedilnega olja so na Celjskem nameščene še na območju Slovenskih Konjic in Rogaške Slatine. V Slovenskih Konjicah so ulični zbiralniki nameščeni v Zbirnem centru Slovenske Konjice, v Kajuhovi ulici, Ulici Toneta Melive, Slomškovi ulici in na Starem trgu v Ločah. V OKP Rogaška Slatina pa so zbiralnike odpadnega jedilnega olja namestili v Zbirnem centru Šmarje pri Jelšah, pri vrtcu v Pristavi pri Mestinju ter v Ulici 14. divizije in Ulici Kozjanskega odreda v Rogaški Slatini. Kje je vam najbližji zbiralnik oziroma zbirni center, lahko preverite tudi na spletni strani www.ojo.si.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Foto: Simbio, Komunala Laško
