Sterilizacija in kastracija mačk je bistvenega pomena za omejevanje nenadzorovanega razmnoževanja in skotitve novih mladičev. Tako se preprečujejo izbruhi različnih bolezni, ki so lahko škodljive tako živalim kot tudi človeku. Sterilizacija in kastracija dolgoročno izboljšata zdravje in kakovost življenja živali. Marsikatera občina zato objavlja javne pozive za sofinanciranje obeh posegov. 

Čas praznikov je zaradi vsega, kar prinaša, lahko zelo stresen za naše hišne ljubljenčke. zato tudi ni primeren za to, da bi ravno v veselem decembru dobili novega člana družine. Sploh naj bi žival ne bila praznično darilo, ampak naj bi bila nakup ali posvojitev dobro premišljena. Na to opozarja tudi Melani Skornšek iz Velenja, ki se že vrsto let na različne način ukvarja z živalmi. Srečevali smo jo kot prostovoljko pri skupini za dejavnosti in terapije s psi Kosmati smrčki v okviru ŠKD Celeia, kot inštruktorico za pasje delo z nosom in zadnje čase kot soustanoviteljico Zavoda Psi in mi – centra za sodobno vzgojo psov, ki ga je ustanovila z biologinjo Petro Mohar. Rdeča nit njunega delovanja je prizadevanje za srečno sobivanje z živalmi, za kar sta osnova medsebojno zaupanje in spoštljiv odnos.

V Tropski hiši v Celju je vedno kaj novega. Nedavno sta se 170 vrstam živali pridružila še dva nova primata. Gre za zahodno pritlikavo marmozetko (Cebuella pygmaea), najmanjšo vrsto pravih opic na svetu, ki v naravi poseljuje območja severozahodnega amazonskega deževnega gozda.

Občina Dobrna se je v letošnjem natečaju Čebelarske zveze Slovenije Čebelam najprijaznejša občina uvrstila na drugo mesto. Letošnja zmagovalka in prejemnica naziva čebelam najprijaznejša občina 2022 je Mestna občina Ljubljana.

Na kmetiji Pri Mlinarju v Gotovljah pri Žalcu so tri leta krškopoljske prašiče namesto s koruzo, ki jo je v vročih in sušnih poletjih čedalje težje pridelati, poskusno dodatno krmili z industrijsko konopljo. To se je izkazalo za dobro prakso, vredno posnemanja, saj so bili po taki krmi prašiči bolj umirjeni in zdravi, njihovo meso pa okusnejše.

Te dni so družabna omrežja že polna fotografij gob, pri čemer mnogi pretiravajo in poberejo vse, kar najdejo, četudi tega nazadnje ne morejo pojesti. Dostop do naših gozdov je prost in nabiranje gozdnih sadežev, plodov in gob je dovoljeno tudi tistim, ki niso lastniki gozda. A določene omejitve kljub temu obstajajo, opozarjata ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in inšpekcija za gozdarstvo.

Razstava Bioexo bo na ogled od danes (četrtek) do prazničnega ponedeljka, 15. avgusta. Na njej si lahko ogledate mnogo eksotičnih in manj eksotičnih živali, vzporedno je na voljo tudi spremljevalni program. Razstava je odprta med 9. in 19. uro, izjema bo ponedeljek, ko se bo končala že ob 17. uri. Za vstop velja vstopnica za Mozirski gaj, doplačati je treba nekaj dodatnih dejavnosti znotraj razstave.

  Tabla, ki označuje, da je gibanje psov na tlakovani sprehajalni poti v naselju Lipa prepovedano, razburja nekatere lastnike tovrstnih hišnih ljubljenčkov. Opozarjajo, da jim omejitev onemogoča eno od možnosti preživljanje prostega časa v naselju. Štorski župan Miran Jurkošek odgovarja, da gibanje nikakor ni prepovedano, če so psi na povodcu. Na območju pa ni dovoljeno spuščati štirinožnih kosmatincev. In sicer zato, da ne bi prišlo do ogrožanja majhnih otrok, ki jim je namenjeno otroško igrišče, ali občanov, ki uporabljajo fitnes na prostem.  

Na družabnih omrežjih je mogoče občasno zaslediti fotografije kač, na katere naletijo ljudje pri delu na vrtu, okoli svoje hiše ali celo v njej. Ker večina bolj slabo pozna te živali, je ob fotografijah običajno vprašanje, za katero kačo gre in kaj naj storijo. Odgovore na svoja vprašanja in strokovno pomoč, kako ravnati, lahko dobijo na telefonski številki Kačofona (040-322-449). Med pobudniki te neobičajne in koristne telefonske pomoči, ki je bila zasnovana v okviru Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica, je bil pred več kot desetletjem tudi biolog Griša Planinc.

 Kako naj se znajde nekdo, ki želi izbrati ustreznega psa, a se na to ne spozna najbolje? Na kaj mora biti pozoren, da ne bo kupil pasjega mladiča od preprodajalcev ali tistih, ki imajo vzrejo brez ustreznih dovoljenj? Sašo Cvek iz Šentjurja je tamkajšnji predsednik kinološkega društva in mednarodni kinološki sodnik za ocenjevanje dela šolanih športnih psov. Je tudi podpredsednik komisije za šolanje in član upravnega odbora pri Kinološki zvezi Slovenije (KZS). Prepričan je, da je za lastnika najbolje, če izbere psa z rodovnikom, kar pomeni, da je njegovo poreklo znano in da izhaja iz načrtnega parjenja psov v okviru neke pasme.

  Dvoživke se spomladi iz prezimovališč selijo v ribnik Trebče v občini Bistrica ob Sotli. Pot do območja, kjer odložijo jajca, je tvegana, saj lahko marsikatera omenjena žival konča pod kolesi avtomobilov. Če vendarle varno pridejo do vode, tam na njihov zarod prežijo nove nevarnosti. Mresti lahko namreč postanejo malica za ribe. Da bi bil ribnik Trebče dvoživkam bolj prijazno življenjsko okolje, so sodelavci Kozjanskega parka tam vzpostavili območje brez rib.  

V Tropski hiši Celje je na ogled nova razstava o podrevnicah. Gre za majhne pisane in tudi zelo strupene dvoživke, ki jih je v naravnem okolju Latinske Amerike vse manj.

Živali prihajajo v njeno življenje po spletu naključij, nekatere ostanejo z njo, drugim pomaga iskati nove domove, kjer bi končno zaživele brez strahu in trpljenja. Tega dela ne jemlje kot prostočasno dejavnost, ampak kot življenjsko poslanstvo. Katjuša Rajovec z Vranskega je s tem namenom leta 2018 ustanovila Zavod za zaščito in dobrobit živali Muri in njegovo pomembno vlogo ter delovanje ljudje vedno bolj prepoznavajo. Občina Vransko ji je zato ob občinskem prazniku letos podelila priznanje za osveščanje na področju dobrobiti živali, za spodbujanje odgovornega lastništva in za pomoč živalim. Priznanja je Katjuša seveda vesela, čeprav takoj doda, da ne dela zaradi priznanj. Morda ji bo to odprlo še kakšna vrata pri iskanju donacij, ki jih zavod že nekaj časa zbira z namenom ureditve zavetišča za muce.

V Tropski hiši Celje, naravovarstveno-izobraževanem projektu, ki deluje v pritličju Celjskega doma, so danes predstavili nove stanovalce hiše. Če je obiskovalce doslej navduševal predvsem par obročkastorepih makijev, sta zdaj v delu, ki predstavlja amazonsko džunglo, naseljena še para opic tamarink. To sta beloglavčka, predstavnika kritično ogrožene vrste, in par zlatoglavih levičev, ki sodi med ogrožene vrste.

Nedavni tragični dogodek v Mengšu, ko je pes napadel deklico in jo tako poškodoval, da je na mestu umrla, je sprožil različna vprašanja, odzive in razprave ter tudi zbiranje podpisov proti usmrtitvi psa in zahteve za prepoved tako imenovanih nevarnih pasem. »Lastnik je vselej odgovoren za svojega psa in narediti mora vse, da ne pride do neljubih, kaj šele tako tragičnih dogodkov,« meni Miran Marš, poznavalec in vzreditelj rotvajlerjev, sicer mednarodni kinološki sodnik z več kot 30-letnimi izkušnjami in predsednik komisije za šolanje pri Kinološki zvezi Slovenije (KZS). Podrobnosti tragičnega dogodka sicer ne pozna, je bil pa ta povod za pogovor o tem, kaj bi morali vedeti lastniki psov in tudi vsi ostali, da bi bilo neljubih dogodkov pri stikih s psi čim manj.

  Člani Športnega društva (ŠD) Drobinsko so prvo marčevsko nedeljo kot že leta doslej postavili začasno ograjo, s katero usmerjajo dvoživke na zgrajene podhode pod cesto, da živali varno prispejo do mrestišča v Slivniškem jezeru. Na prenos žab se pripravljajo tudi v Kozjanskem parku. A sodelavec parka Dušan Klenovšek opozarja, da prehod ceste za ta zanimiva bitja še zdaleč ni edina nevarnost. Človek dvoživke s svojim ravnanjem ogroža tudi na številne druge načine.  

Pri nas si za dobrobit živali prizadevajo številni prostovoljci in aktivisti različnih društev, ki zanje marsikdaj naredijo več kot za to ustanovljene različne ustanove. Čuteč in odgovoren odnos do živali se običajno razvije že v zgodnjem otroštvu in nekatere tako prevzame, da se vse življenje trudijo prispevati svoj delež za njihovo lepše življenje. Predstavljamo štiri mlade ljudi, ki vsak po svojih močeh pomagajo, kjer lahko. Skupni cilj njihovih nedavnih prizadevanj je bila pomoč Društvu za lepše mačje življenje (DZLMZ) iz Vojnika. Lea Plahuta in Nejc Hribernik sta poskrbela za postavitev novih hišic za prostoživeče mačke v Celju, kjer je prejšnja njihova zavetja nekdo uničil in živali skušal zastrupiti. Za dobrobit živali se trudita tudi Kaja Škoflek in Tadej Turnšek. Kaja je organizirala zbiranje hrane zanje, Tadej je DZLMZ daroval svoji sliki, ki sta na licitaciji dosegli lep izkupiček, namenjen skrbi za zapuščene mačke.

S prebujanjem narave se prebuja tudi mačja ljubezen. Prihaja namreč sezona mačjega parjenja in s tem problematika nezaželenih mačjih legel. Več zapuščenih oziroma potepuških mačk pa pomeni tudi večji strošek za občinski proračun. Zato so se v Občini Laško odločili, da pravočasno ukrepajo ...

Ko smo avgusta lani pisali o tem, da v pritličju prenovljenega Celjskega doma nastaja Tropska hiša, edinstven center izobraževanja o naravi in njenih prebivalcih, je bil odziv na objavo prispevka na naši spletni strani zelo velik. Ljudi je očitno zanimalo, kakšno novost pripravlja biolog Simon Cirkulan, ki je takrat računal, da bo lahko sredi septembra potešil njihovo radovednost in odprl vrata Tropske hiše. A ni šlo po načrtih, virus je »zaprl« hišo še pred uradnim odprtjem in še vedno ni jasno, kdaj bo sploh lahko obiskovalcem ponudila vpogled v živalski in rastlinski svet delov afriške, azijske in ameriške celine.

  Kadarkoli je na nebu opazila zvezdni utrinek, si je Maja Ptičar zaželela, da bi imela svojega psa. Ista želja ji je skozi misli šinila, ko je iz njene dlani poletela pikapolonica ali ko je s prstov odpihnila trepalnico, ki jo je našla na svojem obrazu. Pred osmimi leti je v njeno življenje prišel Pan, madžarska vižla z neustavljivo energijo. Ob Panu je sogovornica stopila na nikoli končano pot izobraževanja, kako sobivanje s svojim ljubljenčkom zastaviti v zadovoljstvo obeh. Spoznanje, da pes ni lastnina, ki bi le poslušala povelja, ampak da z njim lahko na drugačnih temeljih zgradimo obojestranski odnos, se je le še okrepilo, ko je z možem Jernejem Opeko v njeno življenje stopil Oskar, avstralski ovčar. Slednji ima kopico vedenjskih težav. Ob njih je marsikdo pomislil, da bi se bilo takšnega psa najbolje znebiti. Sogovornici pa je odprl uvid do pristopa, ki ga je strnila v slogan »milo, ne s silo.«