Ljubezen gre skozi želodec. Ni nepomembno, kaj in s kakšnega krožnika jemo. Enako ni nepomembno, iz kakšnih posod jedo in pijejo naši hišni ljubljenčki. Želja, da bi svojim kosmatim prijateljem ponudili najboljše, je nerazdružljivi prijateljici Andrejo in Tamaro popeljala na pot podjetništva. Združili sta ljubezen do živali in poslovno žilico ter trgu ponudili prvo emajlirano posodo za živali. Inovativnost, kreativnost in ljubezen do štirinožnih kosmatincev sta združili v blagovni znamki CaDo.  

»Rejne živali se izkorišča do zadnje kaplje krvi, dokler vse izčrpane ne obležijo in umirajo v mukah ali na krute načine ne končajo v milijonih klavnic po svetu. Njihova življenja so sploh v farmskih oziroma baterijskih rejah ena sama velika žalost, neznosno trpljenje in mučno umiranje. V svetu, kjer je na voljo toliko stvari, dobrin, je izkoriščanje živali nedopustno in nevredno človeka,« je ob 1. oktobru, svetovnem dnevu rejnih živali, zapisala Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj in ostalih živali Velenje.

V pritličju prenovljenega Celjskega doma nastaja zanimiva novost, ki bo nekaj posebnega ne le v celjskem, ampak tudi v slovenskem merilu. Biolog Simon Cirkulan je zasnoval Tropsko hišo, ki bo obiskovalcem ponujala vpogled v živalski in rastlinski svet delov afriške, azijske in ameriške celine. Nekatere živali se bodo lahko prosto gibale, druge bo mogoče opazovati v akvarijih, terarijih, bazenih in ogradah.

»Marsikdo, ki si vse življenje želi konja, pa nima pogojev za tako veliko žival, se odloči za ponija. Pred časom je po enega konjička prišla 90 letna gospa. Vsak teden me pokliče, saj njeno navdušenje kar ne pojenja.« Tako pravi Branko Bezgovšek, ki skupaj z družino v kraju Brezje pri Dobjem skrbi za kopico prijaznih in izjemno »cartljivih« kopitarjev. Kadar ima polno glavo skrbi, jih prežene tako, da sede sredi travnika in se prepusti druženju s čredo kosmatincev, ki izvirajo iz Šetlandskih otokov.

Ljudi, ki bi bili pripravljeni pomagati zavrženim živalim, ni nikoli dovolj, saj tudi živali, ki potrebujejo pomoč, ne zmanjka. Zato tudi društev, ki se trudijo zanje, ni nikoli preveč. Pred kratkim je v regiji nastalo še eno, imenuje se Društvo za lepše mačje življenje (DZLMŽ) Vojnik, vodita ga izkušeni prostovoljki Suzana Suholežnik in Lidija Žohar. Čeprav ima društvo sedež v Vojniku, bo delovalo na širšem celjskem območju.

Približno sto želvic, 14 mačk in dva psa – to je živalska druščina, s katero živita Darja in Mario Baumgarten. Ob tem vsakodnevno pogostita še cel kup okoliških mačk, ki so odkrile neusahljiv vir dobre jedače. Ker nista mogla le gledati, kako so se mačke nenadzorovano množile, medtem ko se lastnikom ni zdelo vredno ukvarjati s tem vprašanjem, sta s pomočjo prijateljev in podpornikov uredila še vrsto kastracij oziroma sterilizacij. In ko jima kdo prinese želvico, s katero ne ve, kaj početi, jo sprejmeta v svoj azil. Če je za marsikoga njuna skrb za živali čudaška, sama ne znata živeti drugače. Imata srečo, da sta se našla dva, ki enako razmišljata.

»Nekaj čustvenega naboja je v našem odnosu do netopirjev. Nihče ni ravnodušen. Mogoče so nas z njimi strašili in se jih bojimo, morda zbujajo čudne občutke, ker imajo pridih skrivnostnosti,« pravi biolog Primož Presetnik, ki ga je vse to tako pritegnilo, da jih preučuje že od začetka tega tisočletja. Že kot študent se je začel zanimati za te nenavadne živali, ki so nekaj posebnega tako glede videza, bivališč, kot tega, da so edini leteči sesalci in da se odlično znajdejo v temi. Na to temo je izdelal diplomsko nalogo in imel srečo, da se tudi v službi v okviru Centra za kartografijo favne in flore lahko ukvarja z netopirji.