Od včeraj, 3. junija 2020, je pogrešan 82-letni Milan Špec iz Žalca.

  Po 1. juliju lani, ko je dolgoletnega direktorja Marjana Jakoba zamenjal dotedanji direktor šmarske kmetijske zadruge Vinko But, se je v Mlekarni Celeia marsikaj spremenilo. Ukrepi, ki jih je sprejelo novo vodstvo, so med nekaterimi zaposlenimi in tudi v javnosti dvignili nekaj prahu, vendar letošnji poslovni rezultati potrjujejo, da so bili pravi. Mlekarna namreč letos kljub drugačnim pogojem poslovanja, h katerim jo je prisilil čas epidemije, posluje dobro. Prve štiri mesece je zaključila z dobičkom in pozitiven rezultat bo po napovedih direktorja Vinka Buta imela tudi ob koncu leta.  

 »Niti za roko ga nisem smela prijeti. Popravljal si je masko, me sicer poslušal, a mi vmes večkrat pokazal, da želi nazaj v svojo sobo, v okolje, ki ga je vajen in kjer lahko sproščeno diha. Srce parajoč pogled. Obisk v soboto je bil boljši. Sicer je bilo vse enako, ista pravila. Bog mi pomagaj, neodgovorna kot sem, sem jih prekršila. Prijela sem ga za roke, mu pregnetla vsak prst in kite na dlani ter ›naštimala‹ Slaka. Danes ima rojstni dan, zato sem si izprosila še en termin za obisk. Če spoštujem pravila, mu ne smem stisniti roke, kaj šele, da bi ga poljubila …« To je del čustvenega zapisa Mateje Mušič – Gorenšek, ki ga je na Facebooku objavila po obisku svojega očeta v enem od domov za ostarele na Celjskem.  V tiskani izdaji Novega tednika tudi o tem, kako takšni ukrepi, kjer so omejeni dotiki in telesna bližina vplivajo na psiho svojcev in starejših in kaj pri tem opozarjajo v združenju za kakovostno starost Srebrna nit.  

Prebivalci Dolenje vasi pri Preboldu so dolgo čakali na ureditev zelo prometnega in tudi slabo preglednega križišča na regionalni cesti Latkova vas–Trbovlje. Po napovedih naj bi izbran izvajalec del na tem mestu do sredine julija že uredil krožišče.

  Ob izbruhu koronavirusa je bilo na prvem mestu preprečevanje zdravstvene krize. Zdaj ko se številke novookuženih in težko bolnih zmanjšujejo, so oči uprte v ponovno oživljanje gospodarstva. Kot kažejo nekatere raziskave, se ljudje bolj kot tega, da bi zboleli, bojijo, da bi izgubili delo. »Pri delodajalcih je v zadnjih desetletjih malo socialnega čuta, da bi med krizo zaščitili svoj kader, kar je v primerjavi s preteklostjo zagotovo šibka točka. Žal so na prepihu tudi usposobljeni zaposleni. Gre za ravnanje, ki ga je s seboj prinesel kapitalizem, kaj drugega je težko reči. Pameten delodajalec, ki dela na dolgi rok in verjetno ima neke rezerve, bo ključne zaposlene zadržal.« Tako trenutne razmere na trgu dela vidi prof. dr. Ivan Svetlik, sociolog in univerzitetni profesor, ki je bil minister za delo, družino in socialne zadeve v času prejšnje krize. Pojasnjuje, da je učinek državnih ukrepov za spodbujanje gospodarstva težko napovedati, saj s takšnimi razmerami še nismo bili soočeni.