Milan Vogrinec. »Kriminalist s srcem in z dušo,« pravijo njegovi sodelavci. Bil je skoraj na vseh prizoriščih umora, ki so se zgodili v zadnjih desetletjih na Celjskem. Storilcem najhujših kaznivih dejanj je kot preiskovalec zrl v oči na zaslišanjih, med drugim je preiskoval boleče zlorabe otrok in mladoletniško kriminaliteto, nudil je podporo žrtvam nasilja ... V svoji karieri je velikokrat zbral moč in pozvonil na vratih družin ter svojcem sporočil, da so njihovi otroci in svojci izgubili življenje. Vsako delo je vedno opravil dostojanstveno in z razumevanjem ljudi. Tiste vrline, ki ga prav tako postavljajo ob bok svetovnim kriminalističnim preiskovalcem, so mirnost, preudarnost in izjemna strokovnost. V policiji je delal skoraj štirideset let, nazadnje je bil vodja oddelka za splošno kriminaliteto na celjski policiji. Konec decembra se je upokojil. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Nik Jarh)

Mestna občina Velenje je konec decembra objavila razpis za izbor izvajalca gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter zunanje ureditve novogradnje Tehnološkega parka Velenje – TecHUB. Tehnološki park, ki ga bo občina gradila v partnerstvu s kemijskim inštitutom, bo umeščen v Ekonomsko-poslovno cono Stara vas. Rok za predložitev ponudb je do konca januarja.

»Moje flavte so preproste. Verjamem, da se moč in lepota skrivata v preprostosti – tako v življenju kot zvoku,« pravi Kristjan Jurkas, ki se je pred leti zaprl v svojo delavnico in začel izdelovati flavto iz lesa. Vendar ne kakršnokoli, ampak takšno, na katero igrajo severnoameriški Indijanci. Po številnih spodletelih poskusih mu je uspelo. Iz nje izvablja zvoke, ki božajo poslušalca. Blagodejni zven ustvarja tudi z igranjem na gonge. »Zvok je mnogo več kot glasba – je zdravilna sila, ki odpira srce in umirja duha. Preprosta harmonija nas vrača k naravi in samemu sebi. Ustvarja prostor, v katerem lahko vsak najde svojo notranjo melodijo,« doda simpatičen štiridesetletnik, ki je v osnovnošolskih letih sanjal, da bi ljudem pomagal kot fizioterapevt.

Verjetno bi bilo Šmarje pri Jelšah danes bistveno drugačno, če ne bi v drugi polovici 19. stoletja svojo sled tam pustil Franc Skaza. Slednji je poleg premoženja po svojem očetu podedoval tudi slovensko narodno zavest in politične sposobnosti. Bil je vodilna moč med naprednimi Šmarčani, ki so skupaj kraj povzdignili v upravno središče Obsotelja in Kozjanskega. Na vlogo tega pomembnega moža od maja 2024 opozarja razstava v obnovljenih prostorih Skazove hiše. Razstavo je pripravila Mateja Žagar, bibliotekarka in skrbnica domoznanske zbirke Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Žagarjeva se je podpisala tudi pod knjigo o tem znamenitem rodoljubu, ki jo je pred dnevi izdala omenjena knjižnica.