December kot mesec praznovanj in obdarovanj slovi tudi po številnih srčnih dejanjih. V zadnjem mesecu leta solidarnost in srčnost vselej dobita še večji zagon. A žal so med nami številni, ki si veselega obdarovanja zaradi socialnih razmer ne morejo privoščiti. In ker bi morali biti prazniki praznični za vse, so te dni še bolj kot sicer dejavni prostovoljci. Tudi ekipa dobrodelnega projekta Misija človek. Prihodnji teden se bodo prostovoljci podali tudi na pot.  

Pečat Letušu že od nekdaj daje tamkajšnji most čez Savinjo, ki je kot nekakšen simbolni stik med Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino. Zaradi vedno gostejšega predvsem tovornega prometa je v zadnjih desetletjih postal ozko grlo celotnega naselja in v času prometnih konic nevaren za pešce. Njegova obnova, ki bo vredna približno milijon evrov, je bila zato neizogibna.

Po presenetljivi zmagi košarkaric Cinkarne Celje proti bolgarski Montani v ligi Waba smo se pogovarjali z odlično srbsko igralko Snežano Bogičević. Doma je iz Sremske Mitrovice. S 15 leti se je preselila v Beograd in zaigrala za Crveno zvezdo.

V tradicionalni dobrodelni akciji "Za nasmeh v mestu",ki jo pripravljata Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje in RTA agencija, je bilo zbranih 32.440 evrov.  Sredstva je doniraloveč kot 70 uspešnih gospodarskih organizacij in posameznikov iz Celja in okolice. Letošnje leto so pri zbiranju sredstev pomagali tudi državni prvaki v nogometu, Nogometni klub Celje, ki so sodelovali s prodajo virtualnih vstopnic za tekmo z NK Olimpijo.

Kako otroku na preprost in razumljiv način razložiti, zakaj odrasli okrog njega hodijo z maskami na obrazu? Kako najmlajši dojemajo ukrepe, s katerimi naj bi zajezili širjenje virusa? Je lahko to priložnost za učenje o skrbi za sočloveka? Na ta vprašanja odgovarja slikanica Tudi Luka nosi masko, katere avtor je 17-letni Jon Kanjir, dijak 3. letnika programa predšolske vzgoje na Gimnaziji Celje – Center.

  Kadarkoli je na nebu opazila zvezdni utrinek, si je Maja Ptičar zaželela, da bi imela svojega psa. Ista želja ji je skozi misli šinila, ko je iz njene dlani poletela pikapolonica ali ko je s prstov odpihnila trepalnico, ki jo je našla na svojem obrazu. Pred osmimi leti je v njeno življenje prišel Pan, madžarska vižla z neustavljivo energijo. Ob Panu je sogovornica stopila na nikoli končano pot izobraževanja, kako sobivanje s svojim ljubljenčkom zastaviti v zadovoljstvo obeh. Spoznanje, da pes ni lastnina, ki bi le poslušala povelja, ampak da z njim lahko na drugačnih temeljih zgradimo obojestranski odnos, se je le še okrepilo, ko je z možem Jernejem Opeko v njeno življenje stopil Oskar, avstralski ovčar. Slednji ima kopico vedenjskih težav. Ob njih je marsikdo pomislil, da bi se bilo takšnega psa najbolje znebiti. Sogovornici pa je odprl uvid do pristopa, ki ga je strnila v slogan »milo, ne s silo.«