V zadnjem obdobju na našem območju preporod doživljajo stavbe kulturne dediščine, ki so bile vrsto let nedostopne javnosti in jih je močno načenjal zob časa. Gre za grad Podčetrtek, ki je konec avgusta po letih samevanja sprejel prve obiskovalce, in za dvorec Jelšingrad, ki je s svojim neomavrskim slogom arhitekture izjemen v srednjeevropskem prostoru. Lep primer, kako lahko propadajoča stavba zaživi na novo, je tudi Vila Vodnikova v celjskem mestnem središču, ki je pred nekaj meseci sprejela prve najemnike v na novo urejenih oskrbovanih stanovanjih. Da obnovljene stene in strehe še zdaleč niso dovolj, da rešimo kulturno dediščino, ampak sta bistvena tudi vsebina in to, da lokalna skupnost celoto začuti kot del svoje identitete, pravita vodja celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) Danijela Brišnik in konservatorski svetovalec Matija Plevnik. Če tega ni, je precejšnja možnost, da bodo prazne lupine sčasoma spet začele propadati.