Pred več kot 150 leti se je Konjičan Franz Lambrecht odločil v domačem kraju zgraditi ustanovo, namenjeno revnim, bolnim, slabotnim in tistim, ki niso imeli primernega domačega okolja. Njegova ideja se je uresničila leta 1871, ko je ustanova sprejela prvih 20 stanovalcev. Poimenovali so jo Lambrechtov dom. Do danes sta se z razvojem precej spremenili njegova zunanja podoba in organizacijska struktura. Lambrechtov dom je sicer še vedno najstarejši dom na Slovenskem, a kljub temu po kakovosti dela in načinu delovanja sodi v sam vrh tovrstnih ustanov.

Družbi za upravljanje terjatev bank še vedno ni uspelo prodati večstanovanjskega bloka v Vojniku, čeprav je za nakup, kot trdi, veliko zanimanje. Stavbo, ki propada že več let, je marca letos poskušala prodati na dražbi, ki pa ni bila uspešna. Zato je kupca začela iskati z zbiranjem zavezujočih ponudb, pri čemer prav tako ni bila uspešna. Trenutno se pogaja z najboljšimi ponudniki, ki so se prijavili na razpis za zbiranje nezavezujočih ponudb. Razlog, da se doslej še nihče ni odločil za nakup vojniških stanovanj, je očitno previsoka cena.

V Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju bo do 22. avgusta na ogled panojska razstava o izjemnih dosežkih šentjurskega rojaka Dragotina Ferdinanda Ripšla. Slednji je bil duhovnik, narodni buditelj, kronist, pesnik, strokovni pisec in sadjar.

Biserka in Damjan Klajnšek sta skupaj že skoraj petdeset let, od tega sta štirideset let poročena. V začetku maja sta z malo zamude zaradi epidemije proslavila trideset let delovanja svojega podjetja Bimex. Družbo sta jima delala hči Sabina in vnuk Rok, a ne le kot družinska člana, ampak kot prav tako pomembna predstavnika podjetja. V Sloveniji ni veliko družinskih podjetij, kjer bi hkrati delale tri generacije, že takšne z dvema so vedno bolj redke, saj marsikje mladi ne želijo nadaljevati posla, ki so ga na noge postavili njihovi starši. Klajnškovim je to uspelo. Zato ker vse odločitve sprejemajo skupaj. Tudi na ta pogovor so prišli skupaj. Žal brez hčere Sabine, ki je bila takrat na dopustu.

  Inšpektorat RS za okolje in prostor je ugotovil, da 400 kubičnih metrov nezakonito odloženega blata v Vodulah v občini Šentjur izvira iz čistilnih naprav na Ptuju in v Rogaški Slatini. Blato je tja odpeljala in nezakonito odložila družba Lasaz iz Dola pri Ljubljani. Inšpektorat je omenjenemu prevozniku izdal inšpekcijsko odločbo. Slednjo je izdal tudi podpisniku evidenčnega lista za prevzem blata, podjetju Cep iz Celja. Onesnaženje se je, kot je ugotovila inšpekcija, zgodilo s soglasjem lastnika zemljišča.