Pred koncem šolskega leta, ko naj bi bilo veselje otrok pred počitnicami na vrhuncu, je »počilo« v eni od celjskih osnovnih šol. Razlog? Domnevno nasilje, tako besedno kot fizično, v enem razredu. Nikakor ne moremo zapisati, da je vzrok za nasilje obnašanje otroka s posebnimi potrebami ali ostalih, saj bi bilo to nesprejemljivo. A zagotovo je vzrok slabe volje - kot pravijo starši otrok, s katerimi smo se pogovarjali - da se šola ni ustrezno odzivala ob dosedanjih odklonilnih primerih in ni pravilno ukrepala. Če bi, zadeve in stiske otrok ne bi prišle tako daleč.

  K dražbi grafične zbirke Kurta Mullerja, ki je bila v okviru stečajnega postopka Zdravilišča Rogaška na voljo po izklicni ceni 3,4 milijona evrov, ni pristopil nihče. Približno 40 tisoč grafik tako zaenkrat ostaja v Rogaški Slatini, v občini, kamor je svojo zbirko med letoma 1985 in 1995 podaril omenjeni švicarski zbiratelj.  

»Z novimi pristopi moramo mladim pripraviti popotnico, da bodo gospodarji prihodnosti in ne njene žrtve,« pravi Simon Konečnik, dolgoletni ravnatelj srednje Elektro in računalniške šole, Šolskega centra Velenje. Univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike je v šolstvu zaposlen od leta 1994, pred tem je leto dni delovne izkušnje nabiral tudi v gospodarstvu. Kljub dobri službi z lepimi možnostmi za napredovanje ga je želja po delu z mladimi pripeljala v šolstvo. »Moj cilj je bil postati dober učitelj, o ravnateljevanju nikoli nisem razmišljal. A je naneslo tako, da sem zdaj ravnatelj že tretji mandat,« pravi v smehu. V tem času je sodeloval pri številnih različnih domačih in mednarodnih projektih: od energetskega inženiringa do posodabljanja srednješolskih izobraževalnih programov in Erasmus projektih. Veliko sodeluje s šolo za ravnatelje, kjer je dobil tudi navdih za raziskovanje prihodnosti izobraževanja.  

V zelenem objemu Zdraviliškega parka Dobrna je še do 17. avgusta na ogled razstava Dobrna skozi čas – Dobrna v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje. Zunanja razstava je tretja iz serije projektov Arhiv v regiji, s katero se Zgodovinski arhiv Celje z lokalnimi partnerji predstavlja z gradivom, ki ga hrani za izbrano območje, in se osredotoča na predstavitve različnih vsebinskih zvrsti ter kategorij arhivskega gradiva.  

Zmagovalec dražbe, na kateri je stečajna upraviteljica CM Celje Milena Sisinger prodajala kamnolom v Veliki Pirešici, je podjetje Apoc, ki ga je pred dobrim tednom ustanovil Aleš Počivalšek in ima sedež v Vojniku. Med šestimi dražitelji je za kamnolom ponudil največ, kar 20 milijonov evrov. To je za 6,3 milijona več, kot je znašala izklicna cena. Počivalšek za zdaj izjav ne daje. Pravi,  da bo razloge za nakup predstavil šele takrat, ko bo poravnal kupnino.

  Čez en teden, 1. julija, bo celjsko podjetje Elektrosignal obeležilo 70-letnico delovanja. Toliko desetletij neprekinjenega obstoja ga v njegovi dejavnosti, to je projektiranju in izvajanju elektroinštalacij, uvršča med najstarejša podjetja v Sloveniji, kjer je na svojem področju tudi med najbolj uspešnimi. »Elektrosignal je pravzaprav povsem povprečno podjetje. Nikoli sicer ne bo gazela, bo pa še naprej prepoznavno, solidno in korektno podjetje, ki spoštuje ustne obljube in zapisane besede,« pravi direktor Branko Kukec.