»Bojim se, da bomo v naslednjih letih preštevali tudi žrtve vseh ostalih posledic, ki jih ta psihološko-sociološka kriza prinaša in naplavlja na površje,« je jasna psihologinja in ustanoviteljica Svetovalnega centra Identiteta Celje Romana Grošelj. Kako krhke, nepripravljene nas je v resnici ujela epidemija, ne le ljudi, ampak tudi sistem? Zakaj se bojimo soočiti z neizrečenimi stiskami? In kako lahko na nas vpliva delo od doma, ki je tudi odmik od stresnega delovnega okolja? Doma namreč nato marsikdo trči v potlačene in neizražene družinske napetosti. Dvojni stresni dejavnik. Grošljeva je tudi profesorica psihologije na Gimnaziji Lava Šolskega centra Celje, ima stik z dijaki, ve, kakšen udarec je epidemija predvsem s poukom na daljavo zadala tako učencem kot učiteljem. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg - GRUPA)

  Po več mesecih, odkar se Slovenija spopada s koronavirusom, si ne moremo zatiskati oči, da bo naše življenje kmalu spet takšno kot prej. Zaradi posledic epidemije se mnogi ljudje že soočajo z izgubo zaposlitve in s slabšim socialnim položajem. Na Zavodu RS za zaposlovanje opažajo razburkano dogajanje. Celjska območna služba zavoda ter urada za delo Velenje in Mozirje so letos zabeležili približno 30 odstotkov več prijav v evidenco brezposelnih oseb kot lani v istem obdobju. Kljub temu da so v omenjenih ustanovah zabeležili tudi več zaposlitev, ne upajo ugibati, kaj bo prineslo ponovno ustavljanje velikega dela gospodarstva. Opozarjajo, da se številna podjetja nad vodo držijo, zahvaljujoč interventnim ukrepom države. Da ti ne bodo zalegli za preživetje, opozarjajo mali obrtniki in podjetniki. V celjski obrtno-podjetniški zbornici so prepričani, da čakata storitveno dejavnost val odpuščanja in zapiranje obratovalnic. Center za socialno delo Celje in Center za socialno delo Savinjsko-Šaleška beležita v drugem valu epidemije več prošenj za različne oblike pomoči. A direktorici dodajata, da težki časi najverjetneje šele prihajajo.